Oskarjeva Makedonija, Albanija in Kosovo

2. avgusta leta 1944 : 2282 let po bitki Chaeronea in za 41. obletnico upora pri Ilindnu razglasijo neodvisno Makedonijo . Zberejo se voditelji iz celotne države (MAK) in odločijo, da se pridružijo Jugoslaviji. 1945: prva makedonska vlada , Lazar Kolisevski postane prvi predsednik vlade. Metod Andonov Čento je prvi predsednik. Cirilica postane uradna abeceda, sprejme se ustava. 1946: sprejem prve ustave . Začetek univerzitetnega izobraževanja (Fakulteta za filozofijo). Bolgarija pod vodstvom Georgija Dimitrova prizna obstoj makedonskega naroda, večina prebivalcev v Pirinu se razglasi za Makedonce. 1946 do 1949: Makedonci iz egejskega dela Makedonije se v grški državljanski vojni borijo na strani grške komunistične stranke. Ta jim je obljubila izpolnitev zahtev. Na ozemlju Egejske Makedonije odprejo 87 makedonskih šol, tiskajo časopis v makedonščini, dovolijo svobodo izražanja. Vendar po začetnem uspehu vojno izgubijo, Makedonci pa istočasno pravice. Na tisoče Makedoncev izgubi življenje, številne makedonske vasi so požgane do tal. 1956: v Bolgariji pod vodstvom nacionalista Todorja Zhivkova Makedonci ponovno izgubijo pravico do svobodnega izražanja. 1991: razpade federativna republika Jugoslavija . Slovenija, Hrvaška ter Bosna in Hercegovina razglasijo neodvisnost. Na referendumu 8. septembra tudi Makedonci razglasijo neodvisnost. Kiro Gligorov postane prvi predsednik samostojne Makedonije. Sprejmejo novo ustavo, ki proglasi Makedonijo za suvereno, neodvisno, ljudsko in demokratično državo, ki priznava enakost Makedoncev in ostalih etničnih skupin v državi. 1994: Grki so v strahu, da bi Makedonci na podlagi zgodovinskih, kulturnih in jezikovnih dokazov zahtevali nazaj Egejsko Makedonijo. Zato vztrajajo, da Makedonski narod ne obstaja in da nimajo pravice uporabljati imena Makedonija. Uvedejo trgovinski embargo. 1995: Makedonija spremeni zastavo in dele ustave, kot je zahtevala Grčija. Odnosi z Grki se normalizirajo, še vedno pa ostane problematika imena . 1999: po kosovski vojni zatočišče v Makedoniji najde 340.000 albanskih beguncev.

10