Oskarjeva Kitajska

naklonjenost. Toda dejansko oblast je imela vdova prejšnjega cesarja Cixi. Kot konfucianka je bila proti reformistom, cesarja je spravila za zapahe, 6 reformistov pa obglavila. CESARICA CIXI (1835-1908): Močna in karizmatična cesarica, ki je vladala Kitajski 48 let. Bila je iz običajne mandžurske družine. Na cesarski dvor je prišla pri 17 letih kot konkubina. V cesarico se je povzpela, ko je cesarju Xianfengu rodila sina. Oblasti se je polastila po smrti svojega moža in vladala najprej v imenu svojega sina cesarja Tongzhija in potem nečaka cesarja Guangxuja. Slednjega je leta 1895 zaprla v dosmrtni hišni pripor. Bila je konservativna konfucianka in zato proti reformam ter napredku. Živela je umaknjeno v svojih sobanah in bila odrezana od stvarnosti. Hkrati je bila zelo ekstravagantna in namenjala velike vsote za svoje užitke. Zgodovinarji jo krivijo za poraz v vojni z Japonsko in padec dinastije Qing. Dan pred svojo smrtjo je za prestolonaslednika imenovala triletnega Puyia. 1900: Boksarska vstaja: Izbruhnila je v vseh pomembnejših mestih kitajskega cesarstva z geslom: »Uničimo dinastijo Qing, uničimo tujce!« Toda vlada dinastije Qing jih je spravila pod svoje okrilje. Z vladno vojsko so zavzeli obsežna ozemlja severne Kitajske. Zasedli so Peking, napadli misijonarska in diplomatska predstavništva, požgali vse katoliške cerkve in skušali pobiti kar največ tujcev. Cesarica Cixi je podpisala vojno napoved proti zavezniškim silam VB, Nemčije, Rusije, Francije, ZDA, Japonske, Italije, Avstrije. Leta 1901 se je vojna končala z Mednarodnim boksarskim protokolom, pogodbo, ki je potisnila Kitajsko na rob propada. 1905-1911: Revolucija proti monarhiji: V letih po boksarski vstaji so se odvijale velike družbene spremembe: številni študenti so študirali v tujini, povečal se je pritok novih zahodnih idej, vedno več je bilo prevodov zahodnih literarnih in družboslovnih del, pojavilo se je novo kitajsko meščanstvo ... Dvignila so se razna tajna uporniška združenja. Vodilna osebnost antimonarhične revolucije je bil dr. Sun Yatsen , ki je povezal vse revolucionarne skupine v prvo politično stranko in izdelal Program revolucije za ustanovitev nove in pravičnejše republike. Borili so se za osvoboditev Kitajske izpod jarma tujih imperialističnih sil, pregon Mandžurjev, ustanovitev republike in za vrsto agrarnih, socialnih, gospodarskih reform, ki bi izboljšale življenjske razmere in zmanjšale razredne razlike.

20