Oskarjeva Kitajska

morale in tradicionalnih kitajskih idealov: odprava mandžurske nadvlade, privilegijev tujcev, veleposestev in sloja imenitnikov, bil je za popolno enakopravnost spolov, slojev in narodov. Uporniki so ga imenovali »nebeški kralj« ( tian wang ) in razglasili novo dinastijo, »Nebeško deželo najvišjega miru« ( Tai ping tian gou ). Njegovo poslanstvo na Zemlji naj bi ustvarilo Nebeško kraljestvo . Vstaji se je pridružilo na tisoče kmetov in delavcev. V nekaj letih so večkrat porazili mandžursko vojsko in osvojili ozemlja današnjih provinc Hunan in Hubei. Leta 1853 so zasedli Nanjing. Leta 1864 je mandžurska vojska osvojila Nanjing in upora je bilo konec. 1894: Vojna z Japonsko: Japonska je dinastiji Qing napovedala vojno, vojaški spopad je trajal leto dni, Kitajska je bila poražena in je podpisala Shimonoško pogodbo, po kateri je Japonska dobila otok Tajvan, Peskadorsko otočje in kitajski polotok Liaodong, Kitajska je morala odpreti dodatna pristanišča Japonski in priznati neodvisnost Koreje. 1895: Obdobje stodnevne reforme: Evropske velesile so konec 19. stoletja širile svoja ozemlja. Priborile so si tudi številne koncesije za izgradnjo železnic, izkoriščanje rudnikov, carinske olajšave itd. Polkolonialni položaj Kitajske je zaostril vsesplošno krizo v državi. Spoznali so, da se bo Kitajska lahko uprla zahodni premoči le, če bo prevzela zahodno tehnologijo in politično miselnost. Leta 1895 je idealistični mladenič Kang Youwei ustanovil Študijsko skupino za okrepitev ( Qiang xue hui ), gibanje se je razraslo po vsej državi, Kang Youwei se je prebil v državno upravo in pridobil cesarjevo naklonjenost. Toda dejansko oblast je imela vdova prejšnjega cesarja Cixi. Kot konfucianka je bila proti reformistom, cesarja je spravila za zapahe, 6 reformistov pa obglavila. CESARICA CIXI (1835-1908): Močna in karizmatična cesarica, ki je vladala Kitajski 48 let. Bila je iz običajne mandžurske družine. Na cesarski dvor je prišla pri 17 letih kot konkubina. V cesarico se je povzpela, ko je cesarju Xianfengu rodila sina. Oblasti se je polastila po smrti svojega moža in vladala najprej v imenu svojega sina cesarja Tongzhija in potem nečaka cesarja Guangxuja. Slednjega je leta 1895 zaprla v dosmrtni hišni pripor. Bila je konservativna konfucianka in zato proti reformam ter napredku. Živela je umaknjeno v svojih sobanah in bila odrezana od stvarnosti. Hkrati je bila zelo ekstravagantna in namenjala velike vsote za svoje užitke. Zgodovinarji jo krivijo za poraz v vojni z Japonsko in padec dinastije Qing. Dan pred svojo smrtjo je za prestolonaslednika imenovala triletnega Puyia.

19