Oskarjeva Kitajska

in Nepal. V tem času se je kitajsko prebivalstvo podvojilo, ob prehodu v 18. stoletje je štelo 400 milijonov. Konec 18. stoletja so se pojavili prvi dejavniki propada dinastije Qing: eksplozivna rast prebivalstva in nespremenjeni proizvodni pogoji so vodili v revščino, kmečki upori so bili stalnica, na Kitajskem ni prišlo do industrijske revolucije, ni bilo bank ... Baron Ferdinand Avguštin Haller von Hallerstein (1703-1774): Slovenski jezuit, rojen v Mengšu. Med leti 1739-74 je igral vidno vlogo v Pekingu. Naučil se je kitajščine. Izkazal se je kot odličen geograf, astronom, matematik in diplomat. Od 1746 je bil predstojnik urada za astronomijo. Cesar mu je podelil naziv mandarina 3. stopnje. Poleg astronomskih dosežkov (odkril komet, prvi natančno izračunal zemljepisno lego Pekinga, izdelal ekvatorialno obročasto kroglo) je izdelal zemljevid Mandžurije, sodeloval pri izdelavi velikega atlasa Kitajske, izračunal število prebivalcev Kitajske ... Pokopali so ga na jezuitskem pokopališču v Pekingu. 1840-1860: Opijske vojne: Kitajska je do srede 18. stoletja prekinila trgovske stike. Britanci so hoteli priti do monopola nad trgovanjem s Kitajsko, zato so začeli na Kitajsko tihotapiti opij. Kitajci so morali za opij plačevati v čistem srebru. Tako so Britanci Kitajsko v najkrajšem času oropali vseh srebrnih rezerv. Množično uživanje opija je povzročilo manjšo produktivnost. Zasvojeni so bili kmetje, vojaki, uradniki, cesarski dvor, konkubine ... Leta 1839 so določili smrtno kazen za vse uživalce opija. V Kantonu so zasegli 200.000 zabojev opija in ga uničili. Britanci so se užaljeno umaknili na otok Hongkong. Opijske vojne so za Britance pomenile zagotovitev svobodne trgovine, za Kitajsko je bila to kampanja proti opiju. V prvi opijski vojni (1840-42) so se Kitajci branili pred Britanci, v drugi opijski vojni (1856-60) so se branili pred združenimi Britanci in Francozi. V obeh so Kitajci izgubili s katastrofalnimi posledicami. Kitajska je morala plačati visoko vojno odškodnino, odpreti svoja pristanišča, dovoliti plovbo po reki Jangce in podeliti tujcem pravice do trgovanja, naseljevanja in misijonarjenja. V naslednjih desetletjih se je ta velika država spremenila v polkolonialno deželo. Evropske velesile so razdelile Kitajsko na »območja vpliva«: VB ob reki Jangce in v Šanghaju, Nemčija v provinci Shandong, Francija ob mejah z Vietnamom. 1850-1864: Vstaja Taiping: Izbruhnila je v današnji južnokitajski provinci Guangxi. Vodil jo je kmet Hong Xiuquan , ki je kot otrok obiskoval protestantsko šolo. Razglasil se je za drugega odrešenika in sina Božjega (drugega Jezusa). Njegov program je bil kombinacija krščanske

18