Oskarjeva Islandija

Turizem : Islandijo vsako leto, predvsem poleti, obišče nekje približno 400.000 turistov. Kar je dobro za turizem, saj je poleg ribištva glavna dejavnost gospodarstva. Ob vsej svoji skromnosti se Islandci zelo dobro znajdejo. Ne postavljajo novih hotelov za trume turistov, ki se zadržujejo povečini v Reykjaviku in okolici, ampak za to uporabijo kar šolske internate, ki so poleti prazni zaradi počitnic. Struktura BDP: kmetijstvo 5,3 %, industrija 24,4 %, terciarni in kvartarni sektor 70,3 % BDP na prebivalca: 39.400 USD (Slovenija: 28.600 USD) Naravna bogastva: ribe, vodna energija, geotermalna energija, diatomit. Kmetijstvo: Kmetijstvo zaposluje 4,8 % prebivalstva. Gojijo predvsem krompir in listnato zelenjavo. Živinoreja: ovce, perutnina, prašiči, govedo; ribolov. Industrija: V industriji je zaposlenih 24,4 % prebivalstva. Glavne panoge so predelava rib, obdelava aluminija, proizvodnja ferosilicija, geotermalna energija. Izvoz: ribe in ribji izdelki (kar 40 % izvoza), aluminij, živalski izdelki, ferosilicij, diatomit; največ izvažajo na Nizozemsko, v Nemčijo, Veliko Britanijo in na Norveško. Uvoz: stroji in oprema, energenti, hrana, tekstil; največ uvažajo iz Norveške, Nemčije, Nizozemske, ZDA, s Kitajske, Danske, iz Brazilije in Velike Britanije. Ribiška industrija na Islandiji: Zaradi geografske lege in podnebnih razmer na Islandiji so bili njeni prebivalci že od nekdaj močno odvisni od morja in njegovih bogastev. Ribolov jim je zagotavljal potrebno hrano in blago za trgovanje, in kljub temu, da je količina ulova nihala, so Islandci kmalu spoznali, da je morje bolj zanesljivo od sadov zemlje. V hudih časih, ko je bil pridelek slab, ni bilo nič neobičajnega, da so se ljudje selili na obalo, da bi preživeli. Islandska ribolovna cona se razteza na 760.000 km2, območju, ki je za kar sedemkrat večje od same Islandije. V

8