Oskarjeva Islandija

nekdaj predstavlja pomemben vir hrane in prihodkov za otočane. Med okoli 300 vrstami ptic, med katere sodijo na primer galebi, gage, čigre, labodi, gosi in številne druge, ima posebno mesto njorka, ki velja za nekakšno maskoto Islandije. Te zanimive ptice smešnega videza živijo v kolonijah ob morju in se prehranjujejo z ribami, na kopno pa pridejo le poleti, da vzredijo mladiče. Edini kopenski sesalec, ki je živel na Islandiji ob prihodu prvih naseljencev, je bila arktična lisica. Skozi stoletja so na otok uvozili tudi druge vrste. Ena izmed njih je islandski konj, ki je nizke rasti in ima posebno vrsto hoje. Veliko je tudi ovac, ki po številu kar za štirikrat presegajo prebivalce Islandije. Potem so tu še jeleni, zajci, kune in manjši glodalci, vsake toliko časa pa po ledu na Islandijo pripluje tudi kakšen severni medved, ki pa ga hitro odstrelijo, da ne bi predstavljal nevarnosti. Na koncu je treba omeniti še morske sesalce – številne vrste kitov, ki živijo ob obalah Islandije, med katerimi najdemo tudi sinjega kita, največjo znano žival na svetu. Gospodarstvo: Islandija nima rudnega bogastva ali ugodnih razmer za razvoj kmetijstva in industrije. Glavna panoga otoškega gospodarstva sta ribištvo in industrija, povezana z njim. Največje težave so majhen domači trg, pomanjkanje surovin in odmaknjenost od drugih držav. Zaradi velike odvisnosti od ribištva se poskušajo preusmeriti v druge panoge. Ima skandinavski tip socialno-tržnega gospodarstva, ki se povezuje s kapitalistično strukturo tržnih načel, vendar z dobrim sistemom socialnega varstva. Pred krizo leta 2008 je Islandija dosegala visoko rast, nizko stopnjo brezposelnosti in izredno enakomerno razporeditev dohodka. Z zlomom bančnega sistema leta 2008 so se razmere močno poslabšale, življenjski standard je padel in država se danes z različnimi ukrepi trudi znova izboljšati stanje. Zakaj je vse tako drago? Zato, ker skoraj vse uvažajo in nimajo lastne pridelave, ker ni pridelovalnih površin in tudi podnebje ni ustrezno za rast.

7