Oskarjeva Islandija

Dežnik na Islandiji je znak, da ste tujec, ki se mu niti ne sanja o vremenskih razmerah na otoku. Stalni močan veter namreč ne dopušča njegove uporabe.

Reke in jezera: Islandske reke so večinoma precej kratke in se napajajo z ledeniki. Med najdaljšimi sta Hvítá in Jökulsá á Fjöllum, ki presegata 200 km, na svoji poti pa ustvarjata privlačne kanjone in slapove. Islandija ima tudi precej jezer, ki prav tako ne izstopajo po velikosti, nastala pa so večinoma tako, da je lava zajezila tok reke ali potoka. Največji jezeri sta Þórisvatn (83–88 km²) in Þingvallavatn (84 km²). Flora: Islandija je bila nekoč precej poraščena z gozdovi, ki pa danes pokrivajo le še približno en odstotek njenega površja. Danes želijo Islandci problem pomanjkanja gozdov rešiti z umetnim pogozdovanjem in sadijo predvsem borovce, breze in ostale drevesne vrste, ki uspevajo v islandskem podnebju. Najbolj razširjena flora na otoku so zagotovo mahovi in lišaji. Zdravilne učinke islandskega lišaja so poznali že prvotni prebivalci Islandije in v tradicionalni medicini se še vedno uporablja za zdravljenje bolezni dihal. Poleg tega na Islandiji uspeva tudi precej cvetočih rastlin. Najbolj pogost je arktični volčji bob, visoko modro cvetje, ki so ga na Islandijo prinesli iz Severne Amerike, saj pomaga preprečevati erozijo. Najdemo tudi timijan, munec - z listi, podobni travam, glavice s semeni pa so prekrite z bombažu podobnimi belimi koprenami, angeliko oziroma gozdni koren, ki porašča bregove rek in potokov, ter mnoge druge vrste. Favna: Med živalskimi vrstami so najpogostejše ptice in ribe. Predvsem ribe so za Islandce velikega pomena, saj ribolov že od nekdaj predstavlja pomemben vir hrane in prihodkov za otočane. Med okoli 300 vrstami ptic, med katere sodijo na primer galebi, gage, čigre, labodi, gosi in številne druge, ima posebno mesto njorka, ki velja za nekakšno maskoto Islandije. Te zanimive ptice smešnega videza živijo v kolonijah ob morju in se prehranjujejo

6