Oskarjeva Islandija

so se ljudje na večere zbirali in si krajšali čas s pripovedovanjem zgodb o meddružinskih sporih, krvnem maščevanju, nesrečnih ljubeznih in velikih junakih, ki so priljubljene še danes. Zapisane so bile v starem nordijskem jeziku, v katerem jih Islandci prebirajo še danes. Način pripovedovanja je jedrnat, ton največkrat tragičen, slog je zelo stvaren, brez okrasnih pridevkov, vendar pa bogat z dialogi. Avtorji so običajno neznani, edina izjema je Snorri Sturluson, ki velja za avtorja slavne Egilove sage. V začetku 18. stoletja se je danski profesor Arni Magnusson odločil, da vse rokopise s sagami zbere na enem mestu in jih tako reši pred počasnim propadom. Na žalost pa je le nekaj let za tem, ko jih je spravil na varno v København, mesto zajel požar, ki je uničil večino zbranih del. Sage, ki mu jih je uspelo rešiti, so ostale na Danskem vse do leta 1997, ko so zadnjo vrnili na Islandijo. JUNAŠKI EP Junaški ep je osrednja zvrst srednjeveške književnosti, ki se je začela oblikovati po letu 800. Od najstarejših islandskih junaških epov so se ohranili samo nekateri krajši teksti, zbrani v islandski zbirki Edda , nastali na Islandiji okrog leta 1270. Zbirka obsega 38 pesmi z bajkami o starogermanskih bogovih in junakih, zlasti o junaku Sigurdu. Pesmi izvirajo iz vikinške dobe, nekatere segajo v dobo pred letom 800. PESMI RÍMUR Rimur je pesem v štirih vrsticah, ki ima zelo natančno določeno strukturo. Dve besedi v prvi vrsti se morata začeti na isto črko, v drugi vrsti se mora na isto črko začeti ena beseda. V tretji in četrti vrstici enako, le da z drugo črko. Pesem se mora rimati. Tako si jih je tudi lažje zapomniti. Ultimativni rímur lahko zapoješ tudi nazaj in dobi drugačen pomen. To so lahko ljubezenske pesmi, opevanje junaštva, lahko opisujejo potek dela ali služijo kot navodilo, kako nekaj narediti ... Rimur se je skozi stoletja obdržal skoraj v neokrnjeni obliki.

41

Made with FlippingBook Learn more on our blog