Oskarjeva Islandija

tudi podmorske vulkane , ki lahko včasih s svojimi izbruhi sežejo celo nad morsko gladino in tako nastanejo novi otoki. Najmlajši, ki je tako nastal, je otok Surtsey, ki je del Westmanskih otokov, zanimivo pa je, da je na enak način nastala tudi celotna Islandija, ki šteje za največji vulkanski otok na svetu. Islandija ima danes 30 aktivnih vulkanskih sistemov, od katerih jih je 13 izbruhnilo v času od prihoda prvih naseljencev leta 874. Najbolj aktiven je Grímsvötn, na splošno pa so islandski vulkani v zadnjih 500 letih izbruhali kar za tretjino vse lave na svetu v tem obdobju. Za najbolj smrtonosno vulkansko aktivnost v zgodovini Islandije je poskrbel vulkan Skaftáreldar med leti 1783 in 1784. Takrat je umrla približno četrtina prebivalstva, večina zaradi velike količine pepela in strupenih plinov, ki jih je povzročil izbruh in so imeli za posledico klimatske spremembe ter pogin živine. Vulkan Lakagígar naj bi leta 1783 izbruhal največjo količino lave z enim samim izbruhom v zgodovini, v zadnjem času pa je bil najbolj odmeven izbruh izpod ledenika Eyjafjallajökull leta 2010, ki je za nekaj časa onemogočil letalski promet v severni Evropi, kljub temu da je bil za islandske razmere razmeroma blag. Na otoku je 250 vročih točk (območja velike ognjeniške aktivnosti, kjer vzrok vulkanske aktivnosti ni neposredno v tektonskih procesih) in 800 izvirov vroče vode. Posledica vulkanizma so pojavi kot so gejzirji in polja brbotajočega blata. Ob vulkanskih pojavih se pojavljajo tudi številni postvulkanski pojavi kot so fumarole, solfatare, parni dimniki, blatni lonci, psevdokraterji, … Vulkanizem Islandije danes predstavlja tretjino svetovne vulkanske aktivnosti glede na količino izbruhane lave.

22