Oskarjeva Islandija

OTOK LEDU IN OGNJA Na Islandiji je ogromno vulkanov, precej od tega še vedno delujočih, ter tudi pet ledenikov. Tako ni čudno, da se je Islandije prijelo ime »otok ledu in ognja«. Ime Islandije je prevzeto iz islandske besede “Ísland”, ki je zložena iz besed “ís” (led) in “land” (dežela). Otok je tako že okoli leta 870 poimenoval vikinški vodja Flóki Vilgerðarson, ko mu je ob poskusu naselitve na otoku zaradi hude zime poginila vsa živina. VULKANIZEM NA ISLANDIJI Zanimiva lunarna pokrajina, ki je ena glavnih znamenitosti Islandije, je geološko še zelo mlada. Najstarejše kamnine so stare zgolj 14 milijonov let in torej segajo v čas, ko so dinozavri že zdavnaj izumrli. Ker leži na srednjeatlantskem grebenu, kjer se stikata Evrazijska in Severnoameriška tektonska plošča, ki se med seboj razmikata tudi do dva cm na leto (in tako se Islandija še veča), je za Islandijo značilno intenzivno potresno in vulkansko delovanje. Šibkejše ali močnejše tresenje tal, ki mu pravijo tudi ”islandski drget”, je torej na Islandiji vsakodnevni pojav. Islandija ima vsega okoli 130 vulkanov, med katerimi so nekateri še aktivni, drugi pa speči. Vulkane lahko kategoriziramo na različne načine, na primer glede na kemično sestavo magme, ki priteče na površje kot lava, aktivnost, način izbruha ali glede na njihovo obliko. Ščitni vulkani so ognjeniške vzpetine, ki so nastale z izjemno velikimi količinami neeksplozivno izbruhanega materiala in imajo značilna položna pobočja. Lep primer ščitnega vulkana je islandski Skjaldbreiður blizu Þingvellirja, ki je tudi dal ime tej vrsti vulkanov, saj bi lahko njegovo ime v slovenščino prevedli kot ”širok ščit”. Stratovulkani so na Islandiji redkejši, gre pa za visoke stožčaste vzpetine pravilnih oblik iz mešanice različnih izbruhanih materialov, ki se nalaga v več plasteh in povišuje vzpetino. Primer takšnega vulkana je Snæfellsjökull na zahodu Islandije, na podoben način pa se je oblikoval tudi najbolj aktivni vulkan na otoku, Hekla, le da ima ta namesto enega več kraterjev. Ena najpogostejših vulkanskih formacij na Islandiji so vrste kraterjev , ki nastanejo, ko lava bruha iz več točk vzdolž ene same razpoke. Lep primer tovrstnega delovanja so na primer lavina polja Leirhnjukur blizu Mývatna. Ob Islandiji najdemo

21