Oskarjeva Indija

Vjasa v 5. st. pr. n. š., dejansko jo je pisalo več avtorjev vse do 4.st. Pripoveduje o boju za oblast med potomci Bharate (Indije), med sorodnima družinama Kurujev (zli) in Pandujev (dobri). Najpomembnejši del je Bhagavadgita ali Gospodova pesem, v kateri nastopa Krišna kot voznik bojnega voza, ki daje nasvete junaku Ardžuni pred bojem. RAMAJANA – Pesnitev o Ramovih delih je najstarejši ep sanskrtske književnosti in najbolj popularen hindujski ep. Napisal naj bi ga pesnik Valmiki v 3. ali 2. st. pr. n. š. Princ Rama je žrtev spletke. Kralj demonov Ravana ugrabi Ramino zvesto ženo Sito in jo odpelje v svojo trdnjavo na Šri Lanki. Rama jo reši s pomočjo opičjega boga Hanumana, ki postavi opičji most med celino in otokom. Sito rešita, otok pa zažgeta. Rami vrnejo prestol, a čast kraljice Site je omadeževana, kar je nedopustno. Kljub temu da prestane preizkušnjo z ognjem, mora v skladu z verskimi zakoni zapustiti Ramo in oditi v gozd. SVETA KRAVA: Po mitologiji je krava darilo bogov človeštvu, simbol božjematere, ki preživlja vse ljudi in jih vzgaja kot svoje lastne otroke. Skrbeti za to nedolžno in samopožrtvovalno bitje je krepost. Krava je hrbtenica indijske kmetijske družbe in veliko bogastvo za kmeta: skoti bika, močno vprežno žival, daje mleko, iz mleka pridobimo številne mlečne izdelke. Kravji urin ima posebno mesto v ajurvedski medicini. Kravje blato ima antiseptične lastnosti, zato ga mešajo z blatom in premažejo stene svojih hiš, da odženejo insekte in plazilce. Posušene kravjeke uporabljajo za kurjavo in kuhanje. Kravje blato in urin sta tudi odlično gnojilo in naravna pesticida. Celo Lakšmi, boginja sreče in izobilja, domuje v kravjem blatu. Krave so koristne tudi potem, ko umrejo, iz kravje kože se pridobi mehko usnje, uporabijo tudi njene roge. Nič čudnega, da kravo častijo. Čaščenje krave prepoveduje uživanje njenega mesa. Nasilno vedenje in uboj krave sta v Indiji kazenski dejanji. Po vsej Indiji je mnogo festivalov, posvečenih tej sveti živali. Veliko je tudi kravjih sejmov. Krava nastopa v vseh pomembnih obredih prehoda, od rojstva do smrti. Kot dobro dejanje čaščenja krave je tudi hranjenje. Revni ljudje, ki si ne morejo privoščiti dragih obredov, radi hranijo mimoidoče krave na ulici. Zaradi industrializacije in urbanizacije se po indijskih ulicah potepa ogromno krav brezdomk. Za mestne ljudi je postala krava le še ena izmed živali. Tako je danes v Indiji 3000 dobrodelnih ustanov, ki skrbijo za brezdomne, stare, bolne, pohabljene krave.

17