Oskarjeva Indija

Sadhu je hindujski asket, ki se je odrekel kasti, družbenemu položaju, družini in lastnini, vse je opustil, da bi svoj atman združil z Brahmanom. Kot berač potuje iz kraja v kraj in se posveča duhovnemu iskanju. Sadhuji imajo pogosto skuštrane lase in so posuti s pepelom, saj je njihov vzornik bog Šiva. Kastni sistem je nastal ob podreditvi staroselcev s strani Arijcev, ki so bili svetlejše polti in so hoteli ohraniti svojo čistost ter preprečiti mešanje ras. V sanskrtu je beseda za kasto varna , kar pomeni barva. Kaste so versko utemeljene ločene družbene skupine s predpisanimi poklici in kompleksnimi pravili vedenja. Vsaka kasta je razdeljena na številne podkaste, ki jim pravijo džati .

Bela varna: brahmini : svečeniki in učenjaki. Rdeča varna: kšatrije : vladarji, vojaki, uradniki. Rjava varna: vajšije : trgovci, kmetje. Črna varna: šudre : delavci.

Izven kasta: pančame ali parije : nedotakljivi, za najbolj umazana dela. TEMPLJI : Hindujski tempelj je hkrati simboličen prikaz kozmosa. Oblika templja spominja na sveto goroMeru in vsak del templja ima svoj pomen. Vsi hindujski templji sledijo istemu načrtu: ardhamandapa - veranda pred vhodom; mandapa - prvadvorana za vhodom; mahamandapa - stebriščna dvorana; antarala - veža; garbhagria - notranje svetišče, kjer je razstavljena podoba boga, kateremu je tempelj posvečen; pradakšina - hodnik, ki teče okoli notranjega svetišča. Na strehi se od vhoda proti notranjemu svetišču dvigujejo vedno višji stolpi, najvišji je nad notranjim svetiščem. Hindujci obiskujejo templje ob praznikih, sicer se obredov udeležujejo le po lastni želji. Molitev poteka v glavnem doma, ob hišnem oltarju v kuhinji. Na oltarju so predmeti, ki ustrezajo petim čutom: vidu, sluhu, vonju, okusu in tipu. Z njihovo pomočjo naj bi se vernik popolnoma predal molitvi. Vsak posameznik se samodloča, katerega boga ali bogove bo častil. VEDE: Ime pomeni znanje. To so najstarejša sveta besedila hinduizma, segajo v 1300 pr. n. š. Veljajo za razodete večne resnice. Rišiji – sveti možje so s poglabljanjem vase prejeli od bogov sveto znanje in ga slavili v himnah. Vede sestavljajo tri zbirke: Rigveda – Znanje v verzih (1028 himen), Samaveda – Znanje v spevih (liturgični spevi) in Jadžurveda – Znanje o urokih (uroki in magijski obrazci). MAHABHARATA – Pesnitev o Veliki Indiji je najdaljši ep svetovne književnosti, obsega 106.000 verzov. Napisal naj bi jo mitološki pisec

16