Oskarjeva Grčija s Kreto

KRATKA ZGODOVINA

Dokazi o prvi naselitvi grških dežel segajo kar 270.000 let nazaj. To je starokamenodobna jama Petralona v severni provinci Makedoniji. Na različnih lokacijah današnje Grčije so našli ostanke iz mlajše kamene dobe, in sicer iz sedmega tisočletja pred našim štetjem. To so najstarejši ostanki iz te dobe v Evropi. Nič čudnega, saj se prav na ozemlju Grčije kri žajo starodavne poti z vzhoda proti srednji in zahodni Evropi. Grčija je “zibelka evropske kulture”! Prav tu sta se razvili prvi dve visoki kulturi na evropskih tleh. Okoli leta 3200 pr. n. št. se je začela razvijati mi nojska kultura na Kreti (2700 – 1450 pr. n. št.). Minojci so gradili velika mesta in palače, gojili oljke, vinsko trto, sadje, pšenico, … Poznali so že ta ko imenovano LINEARNO A pisavo, ki do danes še ni bila dešifrirana. Imeli so razvito lončarstvo, predelovali so kovine, poznali čebelarstvo, gradili močne ladje in z njimi pluli po Sredozemlju ter trgovali. Visoko kulturo je uničil vulkan na Santoriniju in posledični močni potresni sunki. Sledila je visoka mikenska kultura (1900 - 1100 pr. n. št.). Na Peloponezu so zgradili močno utrjeno mestno državo (kiklopski zidovi), bili so dobri kopenski vojaki, podobno kot Minojci so gojili oljke, vinsko trto in druge mediteranske rastline, gojili živino, razvili so LINEARNO B pi savo, ki je bila podlaga za staro grščino. Mikenska kultura je propadla na začetku bronaste dobe (1100 pr. n. št.), sledi kratko “temno obdobje” do leta 776 pr. n. št. To je obdobje revščine, slabih letin, brezvladja, …

7

Made with FlippingBook - Online catalogs