Oskarjeva Grčija s Kreto

Manj znana visoka kultura je bila kikladska . Na danes turistično privlačnih otočkih so arheologi našli ostanke mest, številne kipce in prelepo keramiko. Tretje veliko kulturno središče bronaste dobe je bila Troja - mestece v Mali Aziji , ki ga arheologi dolgo niso našli. O Troji je pisal Homer v svojih epih Iliada in Odiseja, omenjena je v številnih legendah in mitih ter antič nih pripovedkah. Troja je imela izjemno dobro lego na križišču pomor skih poti in je nadzorovala potek blaga in ljudi med zahodom in vzho dom, med Evropo in Azijo. Zgodovina Troje obsega 9 obdobij, vrhunec moči pa je dosegla v 2. tisočletju pr. n. št. Leta 1148 pr. n. št. so združena Ahajska plemena uničila Trojo z ukano – s slovitim Trojanskim konjem. Mesto si ni več opomoglo. V 8. st. pr. n. št. so na ozemlju današnje Grčije nastale številne mestne dr žavice , ki so spet dvignile raven kulture. Leta 776 pr. n. št. so bile v Grčiji prve olimpijske igre. V klasičnem obdobju , ki je sledilo arhaičnemu, je grška civilizacija, ki je temeljila na sužnjelastniški ureditvi, dosegla svoj višek. Umetnost, gleda lišče, pisanje, razmišljanje, filozofija, Homer z Iliado in Odisejo, viški v ki parstvu, slikarstvu in arhitekturi, … Začetki demokracije za plemenitaše, preročišče v Delfih, izjemno bogata mitologija in vera … Klasična Grčija v svojem času ni imela konkurence. Le malo kasneje, v 5. st. pr. n. št. pa pridejo z vzhoda Perzijci in hočejo osvojiti grške dežele ter preko njih vdreti v Evropo. Sledijo grško-per zijske vojne . Slavne bitke – pri Maratonu (490 pr. n. št.), pri Termopilah (480 pr. n. št.) in odločilna pri Salamini utrdijo moč Grčije kljub velikim iz gubam. V teh bojih sta najbolj zaslužni mestni državici Šparta in Atene , ki se med leti 431 in 404 pr. n. št. bojujeta v peloponeških vojnah za zmago in prestiž. V tem času pa se v severni provinci dvignejo Makedonci . Najprej Filip II ., ki izkoristi oslabelost drugih grških polisov, in si leta 338 pr. n. št. iz bori prvenstvo v Grčiji, njegov sin Aleksander III. ali kasneje Aleksander Veliki Makedonski pa z mnogimi bitkami ustvari veliki imperij in razširi filozofijo helenizma prav do Indije. Širi kulturo, jezik, filozofijo, vero in vse druge pridobitve grške kulture, žal pa umre mlad (323 pr. n. št.) in nje-

8