Oskarjeva Grčija s Kreto

Skupine otokov: Jonski otoki, Kikladi, Sporadi z Evbojo, Dodekanez, Argo - Saronski otoki, Egejski otoki in največji otok Kreta. Površje: kar 80 % površine Grčije predstavlja gorat svet. Večina gora pripada gorovju Pindos, ki je jugovzhodno nadaljevanje Dinarskega gorovja. Najvišji vrh Pindosa je Mont Smolika s (2.637 m), najvišji vrh Grčije pa Olimp – gora bogov , visoka 2.917 m. Gorovje Pindos se nadaljuje tudi pod vodno gladino. Egejski otočki so v bistvu vrhovi podmorskega grebena gorovja Pindos, ki se nadalju je do Krete. Soteska Vikos v Pindosu je po Guinnessovi knjigi rekor dov najgloblja soteska na svetu. Seveda je zaščitena kot narodni park. Soteska Samaria na Kreti pa je znana kot najdaljši kanjon v Evropi, pod Unsecovim varstvom in pogost cilj obiskovalcev Krete. Na severu države se raztezajo zadnji odrastki Rodopov, ki prihajajo iz Makedonije. Rodopi so geološko staro gorovje, zato se v njegovih pla steh skrivajo dragocene rude. Podnebje: večina Grčije ima mediteransko podnebje, torej dolga, vroča in sušna poletja ter kratke, mile zime. Dežja je malo in pada predvsem jeseni in pozimi. Najbolj vroče podnebje imata otoka Kreta in Karpatos. Visoki gorovji Pindos in Olimp imata gorsko podnebje in najvišji vrhovi imajo pozimi debelo snežno odejo. Severni deli Grčije imajo blago sub mediteransko klimo. Na Kreti najvišje vrhove (na primer Mont Idi in Lefka Ori) pozimi pokrije sneg, zato je možno tudi turno smučanje in ledno plezanje, kar je za na še predstave o Kreti dokaj nenavadno. Reke in jezera: Grčija ima kratke mediteranske reke, ki poleti večinoma presahnejo. Edina večja reka je Vardar , ki iz Makedonije teče v Egejsko morje. Dežela ima nekaj jezer, predvsem v gorskem svetu ter na nekaterih otokih, ki dodatno lepša atraktivno pokrajino. Morja: Egejsko na vzhodu, Jonsko na zahodu, Kretsko med Kreto in Kikladi, Libijsko južno od največjega otoka Krete.

6