Oskarjeva Grčija s Kreto

zrelost, moško lepoto, čutnost in hkrati čistost. Le kaj več bi si želela ženska?! Apolon je bil zavetnik moške lepote, zdravilstva, glasbe (velikokrat igra na liro), lokostrelstva (športnega, ne v boju), celo varuh živine, predvsem ovac. Pripisovali so mu celo moč nad kugo. Apolon je zavzel Delfe in s tem storil svoje prvo junaško dejanje. Premagal je božanskega varuha templja v Delfih Pitona, ki je poosebljal temačne sile podzemlja, v templju pa je poslej prerokovala velika svečenica Pitija. Prav zaradi Pitije, Apolona in slavnih prerokb se je mesto v okolici hitro razvijalo in so sčasoma v okolici zgradili Gimnazium, Atenino svetišče, teater in vrsto drugih stavb. Prebivalci so bili srečni, ker je v njihov kraj prišel Apolon, zato so njemu v čast na vsaka 4 leta prirejali Pitijske igre. To so bile druge najpomembnejše igre v stari Grčiji (za Olimpijskimi). Od vsega začetka so tekmovali v glasbi – prepevali so himne, posvečene bogovom. Kasneje so vključili tudi (po zgledu iz Olimpije) atletske tekme in konjske dirke. S tem so povečali privlačnost iger. Nagrada je bil venec, spleten iz lovorja, ki so ga nabrali v dolini Tempe. V slovitem delfskem preročišču je Apolonova svečenica Pitija govorila po domnevnem Apolonovem navdihu. Znani bojevniki, poveljniki, kralji in povsem navadni ljudje, so prihajali po nasvete. Vsak obiskovalec se je moral najprej očistiti z vodo iz studenca potočka Kastalija, darovati pa je moral tudi pogačo ter žrtveno žival (kozo, ovco). Apolonovo svetišče je bilo okroglo, kar je bila takrat velika redkost. Imelo je dva dela in v notra njem je sedela Pitija. Med prerokovanjem je Pitija sedela na visokem tri nožniku nad zemeljsko odprtino in izrekala zapletene in nenavadne stav ke, ki so jih visoki svečeniki pretvorili v razumne (in velikokrat dvoumne) prerokbe in jih v taki obliki sporočali “naročnikom”. Grški pisci so kasneje po ustnem izročilu zapisali mnoge slovite stavke, ki jih je izrekla Pitija … KORINT Je zelo pomembno mestece v stari Grčiji, kajti leži prav na stiku Peloponeza in kopenske Grčije. Na zahodni strani Korintske ožine se na haja Korintski zaliv, na vzhodni strani pa Saronski zaliv. Z Mikenske akro pole sta vidna oba, kar pomeni, da so Mikenci postavili svoje utrjeno mesto na zares dobri točki.

Zaradi pomembne lege je mesto nastalo že v mlajši kameni dobi, okoli

21

Made with FlippingBook - Online catalogs