Oskarjeva Grčija s Kreto

6000 let pr. n. št. Ustanovil naj bi ga Korintos, sin boga Helija, po drug le gendi pa naj bi mesto ustanovila polboginja Efira, hči titana Oceana, saj se v nekaterih virih pojavlja zgodnje ime Efira. Tu naj bi Jazon zapustil Medejo. Po eni od legend pa naj bi mesto osnoval celo Sizif. Kakor koli je že bilo, Korint nikoli ni dosegel slave Miken, Krete, Šparte, Olimpije … Bil pa je vso zgodovino predvsem prometno in strateško pomembno mesto, saj so mi mo njega skozi vso zgodovino prihajala ljudstva in vojske na Peloponez. Korinčani naj bi izumili grško bojno ladjo triremo. Mesto je imelo zelo razvito keramično in lončarsko obrt. Vso zgodovino je tekmovalo s so sednjimi Atenami in vedno ostalo malce zadaj. Tu se je dogajala prva velika pomorska bitka med Korintom in Korkyro (današnji Krf), o kateri piše grški pisec Tukidid. Največje svetišče v Korintu je posvečeno boginji Afroditi. Po poročilih grškega pisca Strabosa naj bi se v templju in okoli njega nahajalo več kot tisoč prostitutk, zato ni čudno, da o prostituciji govorimo kot o eni najstarejših obrti ... Korint je kasneje vedno sodeloval v različnih bitkah – Perzijske vojne (bit ka pri Salamini – dal 40 bojnih ladij), peloponeške vojne, vojne s kolonijami … Povsod je Korint sodeloval z drugimi polisi, včasih izgubil, včasih zmagal. Tudi kasneje je bil Korint pomemben, tako v Bizantinski državi, kot pod tur ško oblastjo. Vedno je bil razlog isti – pomembna lega ob Korintski ožini. Sloviti Korintski prekop je bil narejen v letih med 1881 in 1893. METEORA Ime pomeni: sredi neba – mete ora – in je primerno za ta nenavadni kraj, kjer si lahko ogledamo 6 ortodoksnih pravoslavnih samostanov, zgrajenih na fantastičnih stolpih iz peščenjaka v osrednji kopenski Grčiji. Nameščeni so severozahodno od planote Tesalije, v vznožju gorov ja Pindos in ob reki Pineios. Področje stolpov in samostanov je v celoti vključeno v seznam svetovne naravne in kulturne dediščine UNESCA. Kraška jama Theopetra leži približno 5 km južno od Meteore, blizu me steca Kalambaka. V njej so našli ostanke človeške civilizacije izpred 5000 let. Od takrat pa do 9. stoletja našega štetja je življenje v tej pokrajini potekalo brez prekinitve. Toplo mediteransko podnebje in dokaj velika količina padavin zaradi bližine gora pomenita dobre pogoje za kmetij-

22