Oskarjev Peru

ZA DUŠO … Mario Vargal Llosa spada poleg Kolumbijca Gabriela Garcie Marqueza, Mehičana Carlosa Fuentesa in Argentinca Julia Cortazarja med najpomembnejše književnike, ki so prispevali k svetovni slavi južnoameriškega romana. V njegovih delih se vseskozi prepletata ljubezen in odnos do domovine. Llosa se je rodil leta 1936 v Arequipi. Po neuspelem študiju na vojaški akademiji je kmalu odšel v Evropo, kjer je študiral v Madridu, pozneje pa živel tudi v Parizu, Londonu, kjer še vedno preživi večino svojega časa. Nekaj njegovih del imamo prevedenih tudi v slovenščino: Zelena hiša – Je zgodnji roman, ki se dogaja v perujskem mestu med puščavo in džunglo. Zelena hiša je v bistvu bordel, kjer se srečujejo nedolžni in skorumpirani. Osrednji lik je dekle, ki naj bi postala nuna, a zgodi se, da postane najbolj znana prostitutka te javne hiše. Pogovor v katedrali – Zgodba se dogaja v 50-ih letih, ko je v Peruju vladal diktator Odria. Pogovarjata se Santiago in Ambrossia, in sicer o svojih življenjih, o nazadovanju in nezadovoljstvu, ki preplavlja njuno mesto. Llosa se v tem romanu ukvarja z zapletenim iskanjem identitete, o moči, korupciji, o tem, kako pomanjkanje osebne svobode plaši ljudi in narod. Pripovedovalec – Večplasten roman, v katerem se prepleta realno in nadnaravno. Zgodba se začne v Firencah, kjer opisovalcu pritegne pozornost etnografska razstava iz domačega perujskega pragozda. To ga spomni na mladostnega judovskega prijatelja, ki proučuje življenje skrivnostnega izoliranega nomadskega plemena Mačigeni v osrčju Amazonije. Hvalnica mačehi – Je ljubezenski trikotnik. Oče ima bogato spolno življenje s svojo ženo. Idilo prekine 12-letni pastorek, ki mačeho zapelje in jo pozneje v domačem spisu zatoži svojemu očetu. Mario Vargas Llosa je tudi politično zelo aktiven. Leta 1990 je kandidiral na predsedniških volitvah s podporo desnosredinske koalicije, a ga je premagal potomec japonskih priseljencev Alberto Fujimori, ki se je s svojo retoriko znal bolj približati širokim množicam.

32