Oskarjev Iran

4. Južna gorovja. Med jezerom Orumiye in Hormoško ožino poteka gorovje Zagros v smeri od SZ proti JV. Gorovje je dolgo 900 km in najvišji vrhovi presegajo 4000 m. Ko se Zagros nadaljuje v JV Iran, se povprečna višina vrhov zniža pod 1500 metrov. Razen relativno rodovitnih plošč severnih iranskih provinc Azerbajdžana so gorska tla suha, hudo erodirana in nerodovitna. V Iranu zavzema kras 13 % površine, večina ga je v Zagrosu. Za vodno oskrbo so pomembni številni močni kraški izviri. Na vzhodu Zagrosa se pojavlja kras v soli. Vzhodno od Hormoške ožine v Balučistanu se dviga gorovje Makaran z najvišjimi vrhovi okoli 2000 m nad morjem. 5. Mezopotamija in obala Perzijskega zaliva. Skrajni vzhodni del Mezopotamije je Kuzistan in je najobsežnejša iranska dolina. Največja iranska reka Karun teče po tej ravnini. Kuzistan je trikotno oblikovan podaljšek mezopotamske ravnine in ima povprečno širino 160 km. Razprostira se okrog 120 km v notranjost, dviga se komaj nekaj metrov nad morsko višino, nato pa se nenadoma sreča s prvimi obronki Zagrosa. Večino ravnine Kuzistan prekrivajo močvirja. Proti JV se nadaljuje nekaj 10 km širok nižinski pas ob Perzijskem zalivu. Na tem območju so iranska naftna polja. PODNEBJE: Je večinoma suho subtropsko, v osrednjem delu pa puščavsko z vročimi poletji in hladnimi zimami ter z malo padavinami. Ob Kaspijskem jezeru je vlažno subtropsko podnebje z obilnimi padavinami vse leto, drugod so padavine večinoma od novembra do aprila. REKE IN JEZERA: V deželi ni večjih rek. Edina plovna reka je Karun na JZ, plitko ugreznjeni čolni lahko po njej plujejo okoli 180 km. Nekaj drugih stalnih rek se tudi izliva v Perzijski zaliv, medtem ko se številne majhne reke, ki izvirajo na SZ Zagrosa ali Alborza, izlivajo v Kaspijsko morje. Reke osrednjega platoja so brezodtočne, večino leta imajo suhe struge. Največ vode je pomladi ob taljenju snega v gorah. Izlivajo se v slana jezera, ki se ponavadi med poletnimi meseci izsušijo. Jezero Orumiye je stalno slano jezero, čigar vsebnost soli je previsoka, da bi v njem živele ribe ali druge oblike vodnega življenja. Vzdolž iransko-afganistanske meje je tudi nekaj povezanih slanih jezer. RASTJE: Odvisno je predvsem od količine padavin, na bolj deževnih območjih gorovij uspevajo listnati in mešani gozdovi, v večini osrednjega Irana pa je padavin zelo malo. Tu je stepa (trave in nizka

6