Oskarjev Iran

DENARNA ENOTA: Iranski rial (IRR). GEOGRAFIJA: Iran je ena najbolj goratih dežel na svetu. Razteza se med Kaspijskim morjem in Perzijskim zalivom. Osrednji del države leži na visokih planotah, ki jih na severu in jugu obdajajo mladonagubana gorovja. Nižinskega sveta je glede na celotno površino države malo, le na vzhodnem deli Mezopotamije – Kuzistan, ob morju in Kaspijskem

jezeru pa je nekaj 10 km široka obalna ravnina. Najvišja točka: Gora Demavend (5671 m). Najnižja točka: Obala Kaspijskega jezera (-28 m). Iran sestavlja 5 geografskih enot:

1. Kaspijska obalna ravnina. Dolga 740 km in široka od 2 do 50 km. Ob Kaspijskem jezeru je pas sipin, za njim pa slana močvirja in lagune. Večji laguni sta pri Bandar Anzaliju in Gorganu. Danes je to ena najbolj naseljenih iranskih pokrajin z intenzivnim namakalnim poljedelstvom, kjer gojijo predvsem riž, veliko je tudi čajnih nasadov. 2. Severna gorovja. Južno od Kaspijskega morja se dviguje gorovje Albroz z najvišjim vrhom Demavendom, 5671 m. Gorovje je dolgo 900 km in se razteza v smeri vzhod-zahod. Snežna meja je na višini 4100 m, na višjih severnih pobočjih se nahajajo ledeniki. Bistvena je podnebna razlika med severnim in južnim delom gorovja. Severna so zelo namočena z več kot 1000 mm padavin, na jugu je klima sušna. Na SZ, v iranskem Azerbejdžanu izstopa 4740 m visoka gora Sabalan. Na meji s Turkmenistanom je gorovje Kope Dag. 3. Osrednje višavje. Polovico državne površine zavzemajo brezodtočne kotline. Njihova nadmorska višina se giblje med 600 in 2500 metri s povprečno višino okoli 900-1200 m. Osrednje višavje obdajata gorovji Albroz na S in Zagros na Z. Vzhodni del platoja je pokrit z dvema slanima puščavama. Dasht-e-Lut je večinoma pokrita s peskom in kamni in Dasht-e-Kavir večinoma s soljo. Obe puščavi sta negostoljubni in razen nekaj raztresenih oaz praktično nenaseljeni. Pozimi in spomladi potočki tečejo v Dasht-e-Kavir ter tako ustvarjajo majhna jezera in močvirja. Najbolj splošen izraz za vsakršno sušno pokrajino je lut, kavir so območja slanih močvirij, dašt pa so kamnite puščave, v katerih se ponekod pojavljajo sipine. Na stiku med gorovji in kotlinami je talna voda, ki jo uporabljajo za namakanje, do polj jo privedejo v podzemnih kanalih (kanati).

5