Oskarjev Iran

zelišča), polpuščavsko rastje (redke trave in trnaste rastline), puščavsko rastje (redki grmi in trave). ŽIVALSTVO: Nekoč so živele tu številne črede divjih konj, oslov, antilop in kamel. Danes jih je ostalo ali zelo malo ali nič. Od sesalcev so poznani puščavski skakači (skočijo 3 m in 1 m v višino, velik pa so malo več kot miši), ježevec (do 1 m dolg glodavec), divje mačke, dihurji, indijski mungo (specialist za lovljenje kač), lisice, volki in medvedi. Gazele so ogrožene, tudi kamel je malo. Redko se lahko vidi karakala (ris), šakala, hijeno in geparda. V Kaspijskem jezeru živi ogrožen kaspijski tjulenj. GOSPODARSTVO: V 80. letih se je iranski BDP zaradi islamske revolucije in vojne z Irakom zmanjšal za polovico, v devetdesetih je začel zopet naraščati. Danes ima Iran 6 % rast. V državi je 10 % svetovne naftne zaloge. Bruto državni dohodek (BDP): 12.900 USD na prebivalca (Slovenija: 28.200 USD). NARAVNI VIRI: Predvsem nafta. Viri električne energije: termoelektrarne (97 %), vodna energija (3 %). KMETIJSTVO: Kmetijstvo zaposluje 30 % prebivalstva. Glavni kmetijski pridelki so pšenica in ostala žita (ječmen), riž, sladkor (iz sladkorne pese), sladkorni trs, bombaž, sadje (pomaranče, limone, marelice, jabolka, hruške, grozdje), datlji, mlečni izdelki, volna in kaviar. Iran je največji proizvajalec pistacij na svetu. Boneh je tip kolektivnega kmetijstva, ki ga izvajajo v Iranu. ŽIVINOREJA: Predvsem gojijo ovce, koze, konje, kamele, naraščata govedoreja in perutninarstvo (prašičev ni!). INDUSTRIJA: Naftna, tekstilna, prehrambena (sladkor in rastlinska olja), kovinarska, vojna ter cementna. Izvoz: Nafta (80 %), kemični in petrokemijski produkti, sadje in oreščki, preproge; največ izvaža na Japonsko in Kitajsko. Uvoz: Industrijske surovine, polizdelki in izdelki, hrana in druge potrošniške dobrine, orožje; največ iz Nemčije, Francije, Kitajske in Italije.

7