Oskarjev Iran

Ko je umrl , ga ortodoksni muslimanski duhovniki niso dovolili pokopati kot muslimana. Hafizovi pristaši so vztrajali in končno so se kompromisno odločili, da bodo vprašali Hafiza tako, da bo nekdo iz vreče, napolnjene z njegovimi pesmimi, na slepo potegnil en verz. Izvlečene so bile besede: »Ne hodi stran od Hafizovega groba, saj, čeprav pokopan med napakami, potuje v raj.« Od takrat so ljudje začeli uporabljati zbirko njegovih pesmi Divan za iskanje odgovorov na vprašanja in dvome, ki

jih prinaša življenje. PERZEPOLIS

Danes najbolj slavna prestolnica ahamenidskega imperija. Lokalno ime je Takht-i Jamshid (Jamšidov prestol, Jamšid je junak iz Šahname). V 14. st. so kraj imenovali Chehel Manar – 40 minaretov. Začel jo je graditi Darij I. leta 512 pr. n. š. Mesto je bilo kraljeva poletna rezidenca. Ahamenidi so dejansko vladali iz drugih mest, Perzepolis pa je služil dvornim praznovanjem in ceremonijam. Največje je bilo praznovanje novega leta, 21. marca (novruz). Mesto je leta 330 pr. n. š. uničil Aleksander Veliki (požgal naj bi Kserksovo palačo). Mesto je bilo obdano z visokim obzidjem, nekoliko dvignjeno na ploščadi. Vhod je bil s t. i. Vrat vseh narodov oz. Ksreksesovih vrat. Največja palača v Perzepolisu je bila palača 100 stebrov, kamor so podložniki prihajali plačevat davek, pomembnejše goste pa so sprejemali v Apadana palači. Le-ta se ponaša s čudovitim stopniščem, kjer so ohranjeni reliefi, ki prikazujejo številna ljudstva velikega perzijskega imperija. Vsak izmed kraljev si je dal postaviti svojo palačo, najlepša naj bi bila Darijeva. Nad mestom so v kamen vklesani ahamenidski grobovi, med drugim grobnici Artakserksesa II. in III. Prva izkopavanja so se začela leta 1930.

34