Oskarjev Iran

SHIRAZ Mesto pesnikov, ljubezni in vina leži na višini 1600 m in ima danes okoli 1,5 milijona prebivalcev. Tu se je rodil znani perzijski pesnik Hafis, prav tako je tu živel pesnik Sa'adi. Njuna mavzoleja se nahajata v mestu. Vino iz Shiraza je zelo slavno, in čeprav so večina vinogradov opustili po letu 1979, jih danes nekaj obnavljajo. Shiraz je znan tudi po svojih sladko dišečih vrtnicah, ki jih uporabljajo za lokalno proizvodnjo vrtnične marmelade, sirupa in rožne vodice. Shiraz je bil nekaj časa tudi prestolnica Irana – in sicer v 18. st. za časa dinastije Zandov. V mestu je ohranjeno nekaj zandske arhitekture, med drugim tudi velika citadela in lepa regentska mošeja. Mesto je bilo nekoč tudi dom Bahajcev, ampak po pogromu 1852 jih ni ostalo veliko. HAFIS (PRIBLIŽNO 1325-1389) Perzijski pesnik in sufi se je rodil v revni družini v Shirazu. Bil je nadarjen in imel je izreden spomin. Učil se je med drugim tudi pravo, matematiko in astronomijo. Pridobil si je spoštljiv naziv Hafis, ki pomeni “tisti, ki zna na pamet Koran”. Deset let je študiral velike pesnike ter velike duhovne mojstre. Nekega dne se je zaljubil in se je odločil ostati buden 40 dni, kar bi mu po legendi prineslo pesniški dar, nesmrtnost in izpolnitev srčnih želja. Po 40 dneh se mu je prikazal nadangel Gabrijel, ki se mu je zdel še lepši od dekleta, v katerega se je zaljubil. Postal je član mističnega reda sufijev, občasno pa tudi dvorski pesnik. Po 40 letih sodelovanja z duhovnim učiteljem je v spet 40 dnevnem ritualu dosegel razsvetljenje. V preostalih osmih letih življenja je pisal o enosti z Bogom, o skušnjavah sveta, o obdobjih na Poti do Boga in dajal nasvete, kako obiti pasti na Poti. Postal je duhovni učitelj, znan po celi Perziji. Njegovo delo, združeno pod naslovom Divan, vsebuje preko 500 pesmi. Uporabljal je preprost in muzikaličen jezik, brez umetelnih virtuoznosti, s preprostimi podobami in pregovornimi izrazi. Ko je umrl , ga ortodoksni muslimanski duhovniki niso dovolili pokopati kot muslimana. Hafizovi pristaši so vztrajali in končno so se kompromisno odločili, da bodo vprašali Hafiza tako, da bo nekdo iz vreče, napolnjene z njegovimi pesmimi, na slepo potegnil en verz. Izvlečene so bile besede: »Ne hodi stran od Hafizovega groba, saj, čeprav pokopan med

33