Oskarjev Iran

zaratustrijanske vere. Ahura Mazda je upodobljen kot človek z orlovimi krili in sokolovimi nogami. PASARGAD Je danes eden turističnih simbolov Irana. Pasargad je bila prva prestolnica perzijskih plemen. Ustanovil jo je slavni kralj Kir, začetnik ahamenidske perzijske dinastije, ki je vladal med leti 551 in 529. Uporabljali so jo samo poleti. Plemena so živela pod šotori in v šotorskih naseljih. Kamnite zgradbe so bile samo za ceremonialne potrebe. Kirov grob je sestavljen iz kamnite piramide – miniaturnega zigurata s tipično indoevropsko streho. Legenda pravi, da naj bi bil že Aleksander Veliki prvi, ki je obnovil grob, ker je bil zgrožen nad slabim stanjem v katerem se je nahajal. ESFAHAN Esfahan je pol sveta (Esfahan nesf-e jahan), pravi pregovor. Najlepše iransko mesto, nekdanja safavidska prestolnica očara vsakogar. V Esfahanu je najlepše vidna prefinjenost perzijske arhitekture, že samo okolica Imamovaga trga – Imamova mošeja, mošeja Lotflah in palača Ali Qapu, so brez primerjvave. Skupaj z staro petkovo mošejo tvorijo esfahanski biser. Skozi mesto, ki leži na 1585 m in ima okoli 1,6 milijonov prebivalcev teče reka Zayandeh . Reko prečka 11 mostov, 6 je novih. Najlepša izmed starih safavidskih mostov sta skoraj 300 m dolg most Si-o-se (33 arkad) in dvonadstropni Khaju most (132 m). Safavidi so to ustanovili prestolnico 1598 (prej Tabriz in Gazvin), že leta 1660 se je mesto lahko pohvalilo s 160 mošejami, 1800 karvansaraji, 48 medresami (šolami) in 270 kopališči za približno 600.000 prebivalcev. 16. stoletje je bilo zlata doba mesta. Petkova mošeja je največja mošeja v Iranu danes, razteza se kar na 20.000 m². Mošeja je pravi zgodovinski presek iranske arhitekture, od preproste seldžuške, pozneje mongolske do umetelne safavidske arhitekture. Najstarejši del mošeje je iz 11. st., so pa kompleks dograjevali ves čas pozneje. Imamov trg , ki naj bi bil drugi ali tretji največji trg na svetu označuje center mesta. Dolg je 500 m, širok 160 m. Zgradil ga je najslavnejši

35