Oskarjeva osrednja Azija

jo omenjajo pod imenom Džajhun oz. Gihon, kar je ime ene izmed štirih rek raja. Teče čez Tajikistan, Afganistan, Turkmenistan in Uzbekistan. Dolga je 2.400 km, plovna pa je zadnjih 1450 km. KARAKUMSKI KANAL je največji namakalni kanal na svetu – danes dolg kar 1375 km. Voda iz Amu Darye tako namaka zahodni breg balkanske regije in sega danes vse do Kaspija – do Turkmenbašija. Gradnja kanala se je začela leta 1954, prvi del so zaključili leta 1962, drugi del pa leta 1982. Kanal namaka cca. 1 milijon hektarov zemlje, nosi lahko 13-20 kmł vode letno, ki priteče iz reke Amu Darje in ostalih manjših rek. Zaradi tega kanala so bile oaze (Marj in Tedžen) znane po kmetijstvu, še posebej po gojenju bombaža, kanal pa oskrbuje z vodo tudi prestolnico Aškabad. Kanal na določenih odsekih pušča in vzdolž njega so se izoblikovala jezera in ribniki, saj naj bi se izteklo zaradi slabe gradnje do 50% vode. Iztekanje pa povzroča tudi povišanje podtalne vode, ki razširja slano zemljo. Ta kanal je eden glavnih razlogov, ki povzroča okolje varstveno katastrofo Aralskega morja, ki se zmanjšuje. Kaspijsko jezero Površina 386.400 km², dolgo 1200km, široko slabih 300km. Leži 28m pod morsko gladino, največja globina je 1025m. Danes je to največje slano jezero na svetu, nekoč je bilo preko Azovskega morja povezano s Črnim morjem. Danes je jezero jabolko spora med državami, ki ga obkrožajo, ker meje niso določene. RASTJE: Rastje je odvisno predvsem od količine padavin, večino ozemlja zavzema puščava in pulpuščava, kjer najdemo stepo (trave in nizka zelišča), polpuščavsko rastje (redke trave in trnaste rastline) in puščavsko rastje (redki grmi in trave). Spomladi, tik po zimskem deževju, ko se začne taliti sneg, za nekaj časa puščava zacveti. V gorskem ekosistemu gorovij Kopet dag in Kugitang najdemo savane pistacij (največ v nac. rezervatu Badkyz, vzhodni del Kopet daga, pistacije stare tudi čez 700 let), na višini nad 1000m pa uspeva brin. V dolini reke Amu Darye najdemo na sol odporen gozd imenovan tugay.

21