Oskarjeva osrednja Azija

ADMINISTRATIVNA RAZDELITEV: 5 provinc (welayatlar) z glavnimi mesti: Ahal Welayaty (Anew), Balkan Welayaty (Balkanabat), Dashoguz Welayaty, Lebap Welayaty (Turkmenabat), Mary Welayaty in 1 neodvisno mesto – Ašgabad. ZASTAVA: zelena, z vertikalnim vzorcem turkmenistanskih preprog (predstavljajo 5 regij – 5 turkmenistanskih plemen) in dve olivni vejici, ki predstavljata večno nevtralnost Turkmenistana. Zgoraj levo je bel polmesec in pet zvezdic. BRUTO DRŽAVNI PRIHODEK (BDP): 7.000 – 7.500 USD na prebivalca DENARNA ENOTA: Denarna enota je turkmenski manat (TMT); 1 USD ≈ 3,5 TMT (2024) MEJNE DRŽAVE: Iran 992 km (ter Kaspijsko morje – obala 1768 km); Kazakstan 379 km; Uzbekistan 1621 km; Afganistan 744 km. GEOGRAFIJA: Dežela je ujeta med Kaspijsko jezero na zahodu in reko Amu Daryo na vzhodu. 80-90% površja prekriva puščava Karakum (“črni pesek”), ki pa ni enolična – najdemo peščene sipine, ravno ilovnato puščavo imenovano takyr” in območja, kjer prevladujejo grmi in manjša drevesa. Na jugu, na meji z Iranom, se razprostira gorovje Kopet Dag, oaze pred gorovjem so tudi najbolj naseljen del države. Oaze najdemo tudi ob reki Amu Daryi ob meji z Uzbekistanom in na severu, kjer je slavna oaza Khorezm. Najbolj zelen del Turkmenistana je obalna ravnica ob Kaspijskem jezeru. NAJNIŽJA TOČKA: obala Kaspijskega jezera ( 81m pod morsko gladino, depresija Akchanaya), jezero Sarygamysh Koli v Severnem Turkmenistanu ima vodno gladino včasih nad, včasih pa pod to najnižjo PODNEBJE: kontinentalno puščavsko podnebje – mrzle zime, med decembrom in februarjem temperature padejo pod ničlo, poleti pa se večkrat dvignejo nad 40o C, tudi do 50o C. Poleti dežja praktično ni, tudi čez leto je padavin zelo malo. REKE IN JEZERA: Največja reka v celotni Osrednji Aziji, ki teče tudi čez Turkmenistan, je Amu Darya. Izvira v Afganistanu v gorovju Pamir in se izliva v Aralsko morje v Uzbekistanu. Ime Amu naj bi prišlo iz imena mesta Amul (današnji Turkmenabat), darya pa je stari perzijski izraz za morje oz. veliko reko. Grki so reko poznali kot Oxus, arabski učenjaki pa točko – najnižje do 110 m pod morsko gladino. NAJVIŠJA TOČKA: gora Ayribaba (3.139 m).

20