Celovit razvoj jezika otroka 09-22

Tako vemo, da je za jezik potrebno izhodiščno čustvovanje za pritegovanje misli za osmišljanje ter tako spregled, da bi spoznano osvobodili, z namenom ponovnega razkrivanja. To je celovit ustroj razumevanja (čustvovanje, učenje in izražanje). Umevanje je potemtakem trofazni sistem lovljenja misli: približanje, zagrabitev in izpustitev pomena obstoja (za nas pomembne resnice).

IV. del: ZGODBA CELOVITEGA RAZVOJA JEZIKA 61

Koncept učenja jezikov

Zaučenjejezikovjepomembnamiselnasvobodazaudejanjenjetrofaznegasistemaraziskovanja (lovljenja misli): dovoliti otroku čustveno vzgibati se, aktivno samostojno učiti se za odkrivanje bistva in svobodno večdimenzionalno izražanje (multiplo samodejno jezik(zn)anje). S tem spoznanjem in metodo v tem kontekstu se bomo tudi v formalni instituciji približali naravnemu učenju jezika in tako že najmlajšim omogočili samouresničevanje (občutenje samo-obstoja) s samo-ustvarjanjem v skupnosti, ko bo otrok sam v sebi in z drugimi, v odprti komunikaciji in v skupnosti samostojno gradil svojo intelektualno spontano vizijo osebnega razvoja. Otrokov razum bo povedal, kdaj je pravi čas napredovanja in ta bo na stopinjski lestvici samo napredovanja odmeril ustrezno količino zavedanja, tako bližnjega razvoja znanja, neposredno povezanega z razvojem otrokove domišljije in hkrati vzgojiteljevo nujno podporo. Vzgojitelj je prisoten, da ga spremlja (pedos), mu sledi in ga povezuje v skupnosti za razvoj zrelosti celotne družbe. Jezik je dolgoletna »brada« (doba), zveza s predniki oz. preteklostjo z izvirnostjo nezavednega, ki vznika in se poraja v znanstvenem spoznanju. Edukacija je potemtakem natančno spremljan in usmerjan proces učenja in izražanj, vse tja do globokega spoznanja v vseživljenjskemprocesu osebnostnega zrelenja. S spoznanji bo posameznik zmogel razpoznati zveze in odnose: a) zveze zbliževanja in ločevanja pomena in odnosa kot relacije med dvema z namenoma: srečati se in izkusiti, namesto izogniti se izzivu iskanja novega pomena sobivanja.