Celovit razvoj jezika otroka 09-22

z najbolj izvorno mislijo v t.i. novi pomen. Opisani izvor sposobnosti imenujemo ozaveščanje (rast zavesti). Ozaveščanje zaznavamo kot vtis (impresijo, vdih, pojav vira) za doživljanje pomena z iskanjem najprimernejšega oz. boljšega pojma za iztis (ekspresijo, ko se namzdi najbolj primeren, za nas/ mene resničen 147 ). Zavedanje občutimo kot časovni oz. miselni preobrat/samo-preobraževanje razvoja jezikovne sposobnosti učenja in govora. Celoto imenujemo komunikacija. Komunikacija (komu kaj pomeni kdaj) je proces ozaveščanja jezika s časovnimi dimenzijami, ki jih doživljamo kot vir/izvir/navdih v vstopni fazi (fazi prehoda/kot prihodnost), najdenje pomena z domišljijskim enačenjem kot učenje v osrednji fazi sedanjosti (kaj mi nekaj pomeni sedaj) in kot izkustvo v pretečeni fazi (občuteni kot preteklost oz. spomin). Izvirnost zaznamo kot mladomisel, idejo, ki jo želimo spoznati (željo po odkrivanju), katere lastnosti doumevamo z učenjem (prilagajanjem uvida) pojavnosti. Po tej poti preobrazimo misel v besedo z določenim pomenom. S čustvenim vzgibanjemdomišljije torej spoznamo pomen, ki namponuja novo idejo (misel) v pojmovni zvezi. Jezik je potemtakem mentalno sredstvo umevanja (uma in razuma), povezovanja misli, nezavednega z besedami zavedanja. S tega vidika ne doživljamo le časovne dimenzije jezik(zn)anja (»kaj je to«), ampak z njim tudi metodo pojmovanja (kako) – kakovost bivanja. Jezik enačimo, a pojavnosti s pojmovnostjo nikoli ne izenačimo. Časovna dimenzija uvida (»kaj«) se spreminja v metodično dimenzijo delovanja (kakovosti) in obratno, kakovost se spremeni v bolj dovršeno raziskovanje, zato poimenovanje pojavnosti. Pojavnost misli v pomenu izrazja. Umevanje je preobraževanje pomena v času z obojesmerno prehodnostjo; misli in govora. Jezik je sposobnost prehajanja med nezavednim in zavestjo in obratno, a le s pomočjo čustvenega vzgibanja domišljije v iskanju podobnosti z igro kot osnovno metodo (kakovostjo) učenja. Jezik je s svojo sposobnostjo prehodnosti razcepljen na učenje in izražanje, občuteno v dialogu intuicije in zavesti. Jezik sampa izhaja iz razuma (prehoda), kot oblike razločevanja, tako razjasnjevanja. Razumevanje izhaja iz navdiha, jezikovne voljne energije, ki sproži čustvovanje za doumevanje. Razum poleg navdiha sestavlja še prehod med svetovi rasti z razvojnimi razdobji. Razvoj je

IV. del: ZGODBA CELOVITEGA RAZVOJA JEZIKA 58

147 Resničen kot uresničen, realiziran, končan.