Celovit razvoj jezika otroka 09-22

uma) kaže jeziku pot razumevanja v zrcalu samopodobe. Smo intelektualna 138 (razumska) bitja zavedanja, primati z osebnimi dejanji, ki jih znamo opisati (prav tam). Biološko smo adaptirani za komunikacijo; da jezik vidimo kot jasno misel. 139 Darwin je v viru The Secret of The Man zapisal, da noben jezik ni invencija, ampak počasi in nezavedno razvit večstopenjski čut, instinktivna težnja, ki proizvaja (po Darwinu v Pinker) . Morda je komu neskladno, a jezik je zenit (božji dar) človekovemu intelektu in instinkt je divja brutalna/surova sila/impulz volje, ki sili dlakave ali pernate zombije h gradnji (prav tam). Delovni jezik razuma je daleč stran od naše sposobnosti zavedanja (po Pinker). Noam Chomsky je razblinil revolucionarno behavioristično miselno prevlado Skinnerjeve dominacije, kjer sta bila pojma znanje in misel neznanstvena; pojma um in prirojen pa umazana. Vsaka otrokova poved ni ponovljena; prepoznana je kot osebna kombinacija odzivanja na konkretno slišano; zato jezik ni (le) behavioristični odziv na dregljaj, raje neomejena (z)možnost izrazja pomenov znotraj mentalne mreže . 140 Bližnja preteklost je ločila telesno in duševno (fizično in mentalno), tako znanost od umetnosti. Zato jezikovna univerzalnost v 60-ih ni bila znanstveno priznana. Toda ostala je človeško prepoznana, poudarja Chomsky, ki je zmočjo intelekta in izjemnega vira uma oz. navdiha zmogel ta revolucionarni odziv za razvoj teorije jezika, naslavlja Pinker 141 . Če se jezika v sebi zavedamo in imamo priložnost večjezičnosti opomenjanja, potemnedvomno spodbujajmo jezikovno odzivanje (ustvarjanje) v vrtcih, saj je to naravna človekova potreba, kot učenje ali čudenje. 142 Misel je duh/izvir toka uma z enoto volje, ko je jezik ekspresivno sredstvo inspirativnega/ navdihujočega mišljenja. Ustvarjalci/umetniki ne mislijo v besedah, ampak v vizualiziranih 138 Intelekt: notranja zgodba upovedovanja. Smo zgodba uma in razuma. 139 Kot omenja Oskar Wild, je izobraževanje čudovita stvar, vendar se je dobro občasno spomniti, da se ničesar, česar bi bilo vredno vedeti, ne da naučiti. (Angl. Education is an admirable thing, but it is well to remember, from time to time that nothing that is worth knowing can be taught ), v Pinker. 140 Iz tega razvit nauk o jezikih imenovan pomenoslovje. 141 Z osvajanjem novih svetov so se kolonialisti srečali s popolnimi tujci, ki so bili tujci tam stanujočim, a ko so premagali začetniški strah drug pred drugim, se je v njih vzdramila radovednost. Ženske in otroci, poleg starcev, so skakali, prijemali za stvari in spraševali s kazanjem na predmet, kaj je to (iskanje znanja/science, zavedanja). Med tujci so vzniknile klepetalnice, žlobudranje med tujimi jeziki narodov, ko ima prav vsak narod svoj jezik. Raziskovalci so odkrite jezike razvrščali v skupine in ugotovili, da imajo vsi jeziki besede za vodo in hrano (v Pinker). 142 Pinker pravi, da je leto 1984 prišlo in odšlo ter pustilo Orwellovo novelo, ki govori o politični intelektualni svobodi z raziskovalnimvprašanjem: »Ali jemisel odvisna od besede?«, ker so nekatere postale prepovedane. Angl: Do people think in language? Brain – language – thought or mentale se. Je razlika med tem, kar smo mislili povedati in kar smo povedali? Kot tudi med tem, kako smo bili razumljeni. Torej beseda ni enaka misli, želimo pa misel osmisliti z besedami (eno ali več njih). Misel upovéditi, ne zapovedati in se tako opomeniti/ustvariti.

III. del: ZGODBA JEZIKA 53