Celovit razvoj jezika otroka 09-22

Razumevanje narave 134 človekovega intelekta 135

III. del: ZGODBA JEZIKA 52

Za razumevanje narave človekovega intelekta je smiselno zbližati se s čustveno željo, ki nas vodi do pomena. Jezik je predznanje na novo odkritega pomena, saj je še obremenjeno s spominom preteklega pomena. Z nagonskim impulzom volje, ki ga občutimo kot navdih neznanega (še manjkajočega dela pomena), jezik sproži (angl: trigger ) proces zavedanja in tako ustvarjanja umetnosti 136 z enačbo zbliževanja oz. osmišljanja: 1 pomen + 1 pomen za novi 3. pomen. Čustva z domišljijo pritegujejo, da vizualizirajo, upodabljajo oz. povezujejo neznano s predznanjem. Umetnost je vedno rezultat že izkušenih sposobnosti. Izhaja iz zgodb napredovanjadonovegapomena. Sčustvenimvzgibanjem 137 procesiramoobčutenjesvetauma/ dobe/pravljic (umerjanja uma za razumevanje zveze med prav in narobe, dobrim in za nas zlim). Istočasno jezik kombinira misli v idejo oz. v še nedoločen pomen. Na ta način dviguje potrebno raven voljne energije, da čustva vztrajajo. Ta proces v nas se zdi tako naraven, da na to čudo navdiha pozabimo in ga samodejno uporabimo kot sredstvo za razvozlavanje problema. To je čas predajanja domišljiji za počasno, postopno razodetje miselne zveze, občutene kot notranji vpogled pomena. Uvid pomena je torej skupno vzajemno delo treh faz sposobnosti v enotnem procesu umevanja; čustvovanja z domišljijo, učenja za adaptacijo in jezika za sprostitev misli. Ugotovitev je skladna s Piagetovo razlago konstrukcije miselnega procesa; asimilacije (prevzemanja lastnosti oz. podobnosti), akomodacije (prilagajanja u-vida) in ekvilibracije (mentalnega uravnovešanja) v umetnosti izraza za nas novega pomena. Jezik je zveza z izkustvompodobnosti in deluje kot instinkt razumevanja s pomočjo učenja. Jezik (angl. language – lang + age, dolga doba) je torej kompleks specializiranih spretnosti, ki se v nas spontano (samodejno) in sprotno razvijajo. Enako podobno v vsakem od nas, v razlikovanju od splošne sposobnosti procesiranja informacij ter intelektualnega odziva. Spoznanje torej izhaja iz nezavednega, intelekt iz zavednega dela uma. Jezik je mentalni živčni sistem in ni kulturna invencija kot tudi ne manifest že uporabljenih simbolov (po Pinker). Narava (svet dobe

134 Ustroja, mehanizma. 135 Notranjega vpogledovanja, kot upati si iti v notranjo globel uma. 136 Kot dogodek umevanja/razmišljanja. 137 Kot da čustva hodijo iz enega brega na drugega, gugajo se in na ta način umerjajo (merijo) mero/količino zavedanja.