Celovit razvoj jezika otroka 09-22

raznoterih učnih situacijah, kjer prevzemamultiplemožnosti dialogov od ranega otroštva dalje, na več nivojih hkrati: psihičnem nivoju občutenja in govornem nivoju, v odnosih z različnimi pričakovanji, na nivoju pomena s procesiranjem iskanja besed(ja); izbiranja in selekcije ustreznih glasov in vstavljanjem besed v gramatično ustrezne/razumljive povedi (sekvence) novih pomenov. Proces osebnega razvoja človeka se začne s predznanjem univerzalnega pomena (intuicijo), z duševno predispozicijo (čustvovanjem) in s sposobnostjo spretnega prilagajanja spomina novimizkustvomnanačin, da z aktivnimučenjemomogoči razvoj zmožnosti vprocesuosebnega razvoja (proces prilagajanja jezika). Fiziološka raven nevralnih aktivnosti vpliva na govorčevo zaznavno-motorični mehanizem in aktivacijo slušnegamehanizma govorca in poslušalca ter akustični nivo potovanja zvočnih valov skozi zrakmed govorcem in poslušalcem. Otrok je vključen v neskončno ponavljanje besed oz. v pomensko mrežo (poWyatt, 1969). Kognitivne teorije indicirajo sposobnost otroka, da uredi predstavo o tem, kar vidi, sliši, prime, okuša, vonja, čuti. Torej, da prepoznava ponovitve (vzorce oz. kasneje občutene navade). Česar otrok ne prepoznava s predstavo spomina, organizira z izkustvom (kot ugotavlja Warren, 2012). Sposoben mora biti zaznati podobnosti oz. stopnje podobnosti, kar predstavlja osnovno sposobnost učenja. Zato merimo inteligenco z zmožnostjo razmišljanja o učenju iz izkušenj, z reševanjem problemov in prilagajanjem rešitev v novih situacijah. Človekova inteligenca dovoljuje sistemsko komunikacijo/kombinacijo; uporabo simbolov in reguliranje metod ustvarjanja pomena hkrati. Jezik je orodje, s katerim smo sposobni komunicirati z našo inteligenco in hkrati zmožen pogovarjati se z drugimi inteligencami, jih prepoznati in jim pisati oz. sporočati. Zato, pravi Pinker, je » jezik dragulj v kroni spoznanja « (po Pinker, angl. Language is the jewel in the crown of cognition, 1994/5 ). Vrojene sposobnosti čustvovanja, učenja in jezik(zn)anja so v močni medsebojni zvezi vodenja otroka od le na videz nebogljenega k opolnomočenemu humanistu zrelih let.

III. del: ZGODBA JEZIKA 50