Celovit razvoj jezika otroka 09-22

hrani in spodbudnemsocialnemokolju ter ob podpori odraslih se otrok kognitivno razvija v najboljši možni meri.

III. del: ZGODBA JEZIKA 48

Izražene sposobnosti kot: čustvovanje domišljija/pritegovanje

učenje

jezik

refleksija/presoja

povzemanje/ abstrakcija pojasnjevanje/kavzalnost

zbližanje/ljubezen

ločevanje/analiza potreb

Jezik se godi

Jezik se nam zgodi oz. dogaja. Spoznavamo ga znotraj sebe. Jezik smo mi. Postane naše sredstvo pridobivanja zmožnosti (angl. po Chomskem Language Aqusition Device – LAD ). Vključuje načela učenja. Načela vseh jezikov, tudi notranjega. Znanje je univerzalni del vsakega jezika. Chomski ga imenuje univerzalna slovnic a (angl. poChomskem Universal Grammar –UG ). Toda učenja ne zmoremo brez čustvenega dojemanja. Tri med seboj povezane biološke funkcije zaznavajo medsebojno ustvarjanje. Teorija Chomskega, da se otrok rodi s trdno ožičeno napravo za usvajanje jezika/ov v njegovih možganih, imenuje set jezikovnih orodij (angl. a set of language learning tools ), intuitivne sposobnosti, pridobljene z rojstvom otroka. LAD je organ v možganih, s funkcijo prirojene na(p)rave učenja simbolnega jezika za konstruiranje univerzalnega pomenoslovja. Analiza jezika in izvleček bazičnih pravil univerzalne slovnice ( Generative Grammar oz. generativne slovnice ) je sistem, ki producira povedi. Človek ob rojstvu poseduje nastavitve principov adaptacije. Otrok je opremljen z notranjo šablono t. i. modrega tiska (angl. innate template or blueprint for language ), ki otroka podpre pri nadaljnjem bolj ali manj samostojnem osvajanjuslovniceposamezneganacionalnegajezika 130 .Pridobivanjeznanjajezikazarazumevanje pomena sveta je prirojeno, a mora rasti in se razvijati v okviru socialnega okolja v interakciji z družino, vrtcem, šolo, socialnim okoljem, kjer se otrok lahko kognitivno jezikovno uči v procesu

130 Chomsky je v knjigi z naslovom Teorija sintakse (angl. Theory of Syntax, 1965 , torej v kritičnem času zavračanja učenja več jezikov, ki da ovira otrokov razvoj, že omenjeno v tem sestavku), izpostavlja, da jezik ni konkreten set stvari sveta, ki bi ga lahko uporabili in merili, je nekaj v naših možganih oz. umu.