Celovit razvoj jezika otroka 09-22

O dvo- in večjezičnosti

III. del: ZGODBA JEZIKA 46

Zadnje raziskave nevroznanosti (nasprotno od ugotovitev v šestdesetih letih prejšnjega stoletja) ugotavljajo multiple koristi dvo- oz. večjezičnosti 127 . Uravnotežena dvojezičnost je tista, ki ima enake sposobnosti, ko uporabimo jezik v različne namene v raznoterih situacijah odzivanja. Identificirane so tri oblike pridobivanja jezika. Najmlajši imajo en vzorec pridobivanja; jezikovno simultano dekodiranje konceptov jezikov. Starejši otroci (na primer 10-letniki) se pogovarjajo v dveh različnih jezikih s procesiranjem spoznavanja sveta okrog sebe; šolarji torej koordinirajo dvojezičnost z dvema konceptoma: učenjem v šoli in z neformalnim učenjem s prijatelji. Odrasli podrejamo en jezik pred drugim, večinoma je drugi jezik podrejen prvemu; s filtriranjemmisli v njihovem primarnem jeziku. Pri tem so vsi vešči dvo- ali večjezični govorci. Nevrolingvisti potrjujejo, da je leva hemisfera res dominantna za jezik, da pa je v močni navezi z desno. Todognanje spodbuja zgodnjeučenje jezika, da lahko razvije celovit spekter človekovega uma. V otroštvu, ko so možgani plastični v razvoju 128 , se otrok uči jezika z obema polovicama možganov oz. pridobita obe hemisferi, medtem ko se pri odraslih bolj razvija leva. Učenje jezikov v otroštvu je holistično dejanje, ker se razvija v socialnem in emocionalnem kontekstu. Vodraslosti pa je učenje drugega jezika pretežno racionalno dejanje. Plurilingvistom pa dajo možgani izjemno prednost. Nekatere med njimi so razvidne, kot na primer gostota sive snovi, ki je vsebina večjega dela naših možganskih nevronov in sinaps, aktivnejša regija za umetnost, že ko se učimo drugega jezika. Več večjezičnosti, ugotavljajo slednje, zmanjšuje možnosti za demenco in Alzheimerja. Če so v šestdesetih letih prejšnjega stoletja ugotavljali upočasnjeni razvoj otroka zaradi večjezičnosti, jedanesnasprotno, saj zmorejopojasniti, dasevčasuučenjapri nekaterihučencih sicer res poveča reakcijski čas odgovora in število napak, a le v začetnem obdobju učenja, kar je razvidno iz jezikovnih testov, ki s časoma postanejo človekova moč prefrontalnega korteksa. To je področje možganov, ki deluje kot izvršni organ za reševanje problemov in prehajanje med

127 Jezik je aktiven (ko govorimo in pišemo) in pasiven (ko poslušamo in beremo). 128 PoMontessori srkajoči um.