Celovit razvoj jezika otroka 09-22

(samo)razvoja.Zavest jeomejenaspozornostjozaznavanja indelovnimspominomrazumevanja. Šele nezavedna asociacija med pomeni in podobami dvigne zavest nad delovni spomin. Človekov spomin je sestavni del informacijskega procesiranja; kodiranja in shranjevanja ter priklica zavednega ali nezavednega 119 . V mladosti vadimo spomin za kasnejše hitrejše in gibkejše procesiranje misli (zavedno-nezavedno povezovanje). Prepoznavanje odgovorov na zastavljeno vprašanje je zavedajoče se ravnanje. Mentalne predstavitve so lahko besedne ali slikovne. Domišljija je vizualna, haptična ali vohalna, skozi resnični ali namišljeni objekt. Ta spodbudi čustva, da reagirajo oz. učinkujejo. V informacijskem procesu zaznavamo domišljijo kot nezavedno ali zavedno hotenje. V najširšem kontekstu domišljija motivira za oblikovanje želja oz. ciljev. Dobro je vedeti, da se z domišljijo lahko izognemo mentalnim neprijetnostim (strahovom pred neuspehom). Bolj ko je koncept učenja konkreten in razumljiv, enostavnejša je vizualizacija, bolje umevamo, a le, če smo neposredno vpeti v ustvarjanje. Domišljija namreč lahko referira vizualni učni stil. Le-ta pa poveže strukturo ustvarjanja s funkcijo v asociativni učni proces. Ta izzove raznotere podobe in besede (ubesedovanje). Učenje je običajno kombinirano; referenčno in asociativno in prav zaradi slednjega enostavnejše. Vzgojitelj, pedagoški lutkar in ekspert za jezike (tri osebe ali vse tri osebnosti v eni osebi – viru kot kombinirani strokovnjak) se zavedajo, da je učenje porajajoča se razvijajoča se stvarnost. Zavedajo se prepletenosti umevanja za doseganje želenih miselnih sprememb. Zato vzgojitelj nenehno spremlja (vpliva na) otrokov razvoj oz. napredek (na razmerje razvoja v osebni rasti). V ta namen otroku ponuja aktualne celostne (integrirane, holistične, znanstveno-umetniške) učne izzive, skladno z Vygotskijevim bližnjim razvojem osebnega napredka. Kljub vsemu so v komunikaciji možna presenečenja, tako pri znanju otrok kot vzgojiteljevih odzivih in v odprtosti učnega prostora za aktivno neposredno učenje obeh. Zato je smiselno, da se tako vzgojitelj, lutka-r, ekspert kot sami otroci zanesejo na nezavedno procesiranje; ne le v kodiranju, shranjevanju in priklicu informacij, ampak tudi pri konstruiranju in re-aktiviranju mentalnih predstav. Tako lahko marsikatero področje smiselno kompenzirajo v okviru še tako restriktivne zavedne formalne aktivnosti, ko »umanjka« zavedanje. Če to zmore multivariatni

III. del: ZGODBA JEZIKA 42

119 Vzorci lahko prikličejo prijetne in neprijetne misli.