Celovit razvoj jezika otroka 09-22

Obstoj je razdobje zavedanja sedanjosti. To občutimo le z ubrano sinhronizacijo učenja in ustvarjanja (zvezo znanosti in umetnosti). Sedanjost občutimo kot dihanje (vdih in izdih, pot noter in ven, vtis in izraz). Prav to dihanje predstavlja našo podobo, naš obraz, našo podobnost z očetom in materjo, z našimi predniki. Z obstojem prenašamo naše gene na naslednje rodove. To predstavlja obstoj pomena bivanja/življenja.

II. del: ZGODBA RAZUMA 40

Sinteza uvidov (4–6):

Rast osebnosti je pot zavedanja, občutena kot širjenje z obdobji, da lahko v posameznem obdobju ustvarjamo z nezavednim. Osebna rast pušča sledi/dokaze z izkustvi zavedanj iz preteklosti ozaveščanja do sedanjosti zavedanja. Osebno rast občutimo kot sposobnost sledenja vprašanju (»kaj je to?«) z odgovori (»to je.«). Razvoj je pot od nezavednega k zavesti z osmišljanjem pomenov kot obliko prilagajanja/ ubesedovanja, doživljanja izkustev (vsebin – kaj). Stik stopenj rasti in razvoja določa sredino sedanjega zavedanja (aktualni čas zavesti). Če rast nazaduje, je razvoj uma (umetnosti) daljši, kar občutimo v počasnejšem napredovanju zavedanja sposobnosti jezik(zn)anja. Če se rast znanja/znanosti poglablja, je več možnosti za globlje notranje uvide pomenov. Razvoj uma/umetnosti je v tem primeru krajši oz. hitrejši uvid. Poglobljenost (intuitivnega vpogleda) omogoča hitrejši preboj (uresničitev kreacije). Rast (znanost/pomeni in vprašanje: kaj) in razvoj (umetnost/principi in vprašanje: kako) sta vzajemna, povezana in soodvisna v postopnem napredovanju od preteklosti k sedanjosti s pogledom na imaginativno prihodnost. Delujeta vzajemno, ko medsebojno soustvarjata osebnost po dveh poteh; poti poglabljanja in poti ustvarjalnih prebliskov. Prav to osebno doživljanje človeka potrjuje tudi nevroznanost. Zvezo rasti in razvoja (znanosti in umetnosti), vprašanja–kaj inpremisleka–kako. Znanost inumetnost stadveplati enega in istegazavedanja. Eden brez drugega ne premoreta obstoja/resnice/zavedanja. Brez enega in drugega ni obstoja zavesti. Pot mišljenja je pot uma k zavesti, pot nezavednega v zavest (porajanje zavesti iz nezavednega). Nezavedno (doba) in zavest (obdobje) časa. Razlaga omogoča ta časovni prehod z ubesedovanjem in dokazovanjem napredka. Sposobnosti prebujamo s »kaj«, prostor zavesti pa širimo s »kako«. Jezik je potemtakem sredstvo povezovanja nezavednega z zavestjo.