Celovit razvoj jezika otroka 09-22

sil uma, ko ne gre zgolj za artistični čut. Znanstveni intelekt mora steči skozi imaginacijo v višja zavedanja pomena. Tako mora znanost postati umetnost še preden pride do ozaveščanja na višji kognitivni ravni razumevanja (angl. conscious/ con + scire = vedeti). Nenazadnje, težave govora so težave umevanja. Sama znanost nima kaj ponuditi, razen opazovanja oz. poslušanja, brez umetnosti ni udejanjena. Šele oboje ponuja smiselno interaktivno, intelektualno povezano osmišljeno eno z drugim za napredek intelekta, izraženo v znanju (angl. knowledge – new age) (Steiner, arhiv). Aktiviranje notranjih tvorbnih sil omogoči vzhajanje umetnosti, v dvigu imaginacije za kakovostne predstave sveta (ne fantazije), potrebne pred časom ustvarjanja v sedanjosti, tako da tudi ustvarjanje samo nemore biti brez predhodne smiselne zveze znanosti in umetnosti. Steinerjeva utemeljitev osmišlja literarno-didaktično celoletno učno zgodbo kot obliko izvedbenega kurikuluma vrtca. Vodi jo vzgojitelj skupaj z lutko oz. lutkarjem kot ekspertom za celovito opismenjevanje v predšolski dobi. Pot umevanjapotekaodumado razuma (tudi poKandlu). Prvi del zgodbepredstavljanezavedno, drugi del zavest. Med njima je razjasnitev. Um predstavlja dobo časa nezavednega, ki raste le z obdobji delovanja zavesti. Razdobje pa ubeseduje oz. dokazuje zavedajoči se napredek. Latentno sposobnost nezavednega prebujamo z učenjem (vprašanjem: » kaj je to « in iskanjem odgovora: » to je « kot vsoto izbire genetskih lastnosti), z znanostjo. Prostor/jezik pa ustvarjamo kot umetnost ubesedovanja pomena po formuli: 1 pomen + 1 pomen = 3. pomen. Torej z razmnoževanjem in delitvijo notranjih virov govora. Napredekdoživljamokotpotkrazsvetljenstvu, renesansi. Časdojemamorelativno (Einsteinova teorija relativnosti); odvisno od razvoja v rasti oz. v njunem sorazmerju vzajemnega delovanja. Količina sposobnosti aktivira obnovitveni (renesančni) pospešek. Napredek je vmesna stopnja med doživljanjem učenja (znanosti oz. globokega umevanja) in umetnostjo (ustvarjanjem, ubesedovanjem pomena na nov način). Renesanso pa doživljamo kot oživitev umetnosti (ustvarjanje) in učenje. Učenje in jezik sta dve sposobnosti, ki ju podedujemo skupaj s čustvenim dostopom do nezavednega. Uvid 6

II. del: ZGODBA RAZUMA 39