Celovit razvoj jezika otroka 09-22

zaznavo, ki je v močni navezi s spremenljivo umetnostjo čustvenega vzgibanja in nezavednega (po Heron v Elmongi, 2019). Na umetnost v zadnjem času vedno bolj vpliva digitalizacija petdesetih let prejšnjega stoletja. Interaktivna umetnost in znanost imata enako željo: prispevati v dobro človeka. Renesansa je lep primer »art – science« kolaboracije oz. kreacije družbenega bogastva. Nevroznanost ugotavlja, da možgani prepoznavajo vzorce in jih zmorejo opisati. Dokaz tega je nezavedno (intuitivno) vnašanje zakonov turbulentne dinamike v sliko (na primer Van Goghove Starry nigh /Zvezne noči). Že pred znanstveno razlago fizikov in matematikov je umetnik Van Goghprepoznal in natančnoupodobil čudežnost gibanja; pretakanje svetlobe vbarvi, inobenem ubesedil spoznanje: »Jasno se zavedaj zvezd in neskončnosti višine. Življenje je navsezadnje videti skoraj očarljivo (angl. enchanted).« (Prevod zapisa Van Gogh ob sliki Zvezne noči. Vir: https://www.goodreads.com/quotes/156247-be-clearly-aware-of-the-stars-and-infinity-on-high Človek ni znanstvenik ali umetnik, je oboje v enem. Do celovitega zavedanja pridemo po eni ali drugi poti (znanstveni ali umetnostni). Obe začneta v nezavednem, z delovanjem navdiha (Kuldas in drugi, 2013). Znanost in umetnost – dve plati istega zavedanja Eden brez drugega ne premoreta resnice 116 . Popolno znanje (znanost) je le takrat, ko je smiselno medsebojno (jezikovno) obogateno z umetnostjo spoznanja. Oba dela skupaj predstavljata zavest. Znanost in umetnost sta izraza čudenja (čustvovanja) in trudenja (učenja). Medsebojno prepletena poganjata drug drugega, da usmerjatamiselni proces vsedoglobokega samospoznanja– interpretacije zavedanja. Znanost in umetnost sta védi, ki usmerjata voljo, zato sta sredstvi miselnega (vz)gona (čustvovanja). Steinerjeve besede: »Človeštvo je umetniško ustvarjanje narave , zato ne more biti razumljeno le in samo s kognicijo oz. metodami znanstvenih prepoznanj (angl. modes of cognition). Znanstvena intelektualna sposobnost je premaknjena in gnana le z delom umetnosti (izraza/ stvaritve), kajti do najglobljih skrivnosti človek dostopa le preko celovitega razvoja notranjih

II. del: ZGODBA RAZUMA 38

116 Obstoja.