Celovit razvoj jezika otroka 09-22

delovanje; reševanje problemov, izzivov, samo-motiviranje, navdihovanje (angl. inner motivation for raising inspiration ). A tudi za normalno jezikovno delovanje: za branje in pisanje, reševanje nalog, predstavljanje naučenega, zapomnitev doseženih ciljev aktivnosti, odnosov z osebami, komunikacijo in samozavedanje, ki vključuje čas zavedanja (angl. mental time ). Notranjigovor jevbistvusamogovor.Močan, vaseusmerjengovor, slušniglas,domišljijskapodoba, propozicijska misel, samo-dialog oz. monolog, samo-izjava oz. tiho verbalno premišljevanje. Piaget uporablja termin egocentrični govor, ki je zanj znak nezrelosti. ZaVygotskegapa je notranji govor človeka izjemno pomembna samo-regulatorna funkcija za reflektiranje intelektualnega razvoja. Njegova trditev potrjuje dejstvo prej omenjenih genijev. Jezik doživljamo v svoji osnovi kot misel. Povezan je z njo, čeprav lahko misel obstaja tudi brez izgovora/zunanje izpovedi. Ko misel misli, preprosto govori s seboj, vprašujoč in odgovarjajoč (po Platonu). Vygotski se strinja, da ko misel misli, ni nujno, da se izraža navzven, lahko ostaja v človeku brez obelodanjenja. Misel je povezana z jezikom, v katerem človekmisli. Lahko jematerin ali katerikoli drugi jezik, ki je otroku/človeku blizu z vidika oblikovanja pomena. Drugače pa je tu mišljen univerzalni jezik (po Chomskem) 112 in ne jezik naroda. Volja in jezik 113 Vpliv volje na jezik doživimo kot motivacijski vzgib moči za aktivno udejstvovanje, dosego želje oz. cilja. Ubesedena misel ali slikovna podoba delujeta kot oblika volje, za povečanje presnove oz. razumevanja v intelektualni osebnostni rasti. Beseda kot navdih, ustvari misel, ta hotenje razumeti. Vygotski uporabi besedo internalizacija/ponotranjenje kot instrument misli v notranjem govoru, ki sproži t. i. socialni govor. Vygotski ga razume kot notranji govor (angl. inner speech ); t. i. podporo v rasti osebnosti v socialnemokolju; kar uporabi v definiciji teorije bližnjega razvoja. Misel (znano(st)) in govor (umetnost) se v intelektualni rasti medsebojno podpirata in smiselno izmenjujeta. Razumevanjeobčutimokot razvoj znanosti, konamumetnostpredstavlja izraženidokazodraščanja.

II. del: ZGODBA RAZUMA 34

112 To so lahko univerzalni intelektualni izrazni v obliki podob, pomenov (likovni, glasbeni jezik), natančnih določil (matematični, kemijski jezik). Otroci si nemalokrat omislijo svoj jezik, ki ga govorijo ali pišejo v simbolih (risbah). 113 Kot razvoj sposobnosti.