Celovit razvoj jezika otroka 09-22

Um, ki predstavljadobočasakotnezavednoobčutenje, predstavljapodobo jezikaduše, doživete kot večnost (vrednota), in duha, doživetega kot trenutek časa. Vztrajnejši del uma doživljamo kot čustveno vzgibanje/pulziranje toplotne energije snovi (vsebine), ko trenutni impulz občutimo kot navdih sedanjosti obdobja časa. Prostor (kot svet)/obdobje časa predstavlja našo zavest/nakopičeni intelekt spomina pomenov. Zavest je obdobje in zavedanje je sedanjost obdobja dobe, ki ju doživljamo z dvema predstavama domišljije: učenjem in govorom. Govor je sredstvo za doživljanje pomena (»To je.«). Prostor/obdobje osebne rasti doživljamo dvofazno: 1. z iskanjem podobnosti/znanost v procesu učenja/prilagajanja pri zbliževanju domišljije in 2. občutenjem izbrane (iz)enačene misli (znanja, izuma), kar zaznavamo kot napor, trud, porajanje, presnavljanje, transformacijo misli in besed (jezika). Jezik je torej skupek misli in besed. Razdobja (trenutek, navdih) obdobja (prostora, osebne rasti) dobe časa (nezavednega dela osebnosti) doživljamo (izkušamo kot znanost) z besedo (enoto uvida znanja/znanosti). Beseda/dojetje znanosti/glasovni izvor za intonacijo doživljanja kot kultiviranje (privajanje) govora na določen pomen (besedo/ton), ki vsebuje misel (idejo/ izkustvo) v opredelitvi (»To je.«). Razumevanje jerazločevalnametodaučenja intelektadouvida (spregleda, razjasnitve, odkritja). Občuteno je kot izolirani proces umevanja – laboratorijsko ustvarjanje umetnosti, z izbiro besedja, izbranega/izenačenega pojasnila odkritja. Temu pravimo kultiviranje/prilagajanje/ privajanje/učenje razuma za porajanje (iztis) miselne zveze, občutene kot spoznanje. Intelekt je v zavestnem delu uma nakopičen jezik (razum je tako ekspresivna oblika besedja/izrazja za transformiranje misli v novo besedo (besedno zvezo – ubesedovanje) v novi besedni red (abstrakcijo/abstrahiranje/pojmovno povzemanje) pomena z mislijo kot povedkom. Spoznanje je zgodba/dogodek/dogajanje/doživljanje časa, dojetega kot minevanje. To oblikuje zavest (intelekt) z natančnim enačenjem (matematično enačbo univerzalizacije/posplošitve/ generalizacije) uravnotežene misli (smisla) sinteze uma.

I del: ZGODBA 31