Celovit razvoj jezika otroka 09-22

Sinteza uvidov (1–3):

I del: ZGODBA 30

Obraz/lice/lik predstavlja časovno dimenzijo obstoja/prostora/pomena besed oz. osebno rast. Glava pa je čutni iskalec (ok(n)o) skritega pomena in njegov znanilec (znanost/znanje) za preobraževanje (spreminjanje mimike izvora/obraza/izvira). Čustveno vzgibanje domišljije s principom enačenja (ne pa enačbe) se upodobi (podobnost) tako, da išče in da najde izraz prehodnosti iz nezavednega gona z ustvarjanjem umetnosti. To je proces ozaveščanja (rast zavesti). Izraz jepodobačloveka, je jezik, simbolni zapissposobnosti odkrivanja inubesedovanja. Zavest opomenja z mislijo (izkustvom). Preobraževanje je torej ustvarjanje pomena (simbola besede)vmisel(izkustvo)inobratno(izpovedizkustva).Mislitiinizražatise(angl: turningthoughts into things ). Preobraževanje je asociativno doživljanje misli z izločanjem besed in nezavedno uravnotežuje (ekvilibrira) ta proces obojestranskega dojemanja samo-obstoja, samozavedanja. Ta opis predstavlja metodo opismenjevanja oz. intelektualno rast človeka. Glava (glavonožec otroka kot risba pri 3-letniku) zaokrožuje obseg časa – prostora, pomena besed, ki ga dojemamo kot obdobje osebne rasti. Beseda (pojem) je enota jezika, ki prestavlja razdobje obdobja časa (osebni pojmovni razvoj). Jezik je torej časovna dimenzija prostora/ pomena (simbol)/obdobja osebne rasti z razdobnimi enotami besedja v osebnem razvoju. Jezik obsega prostor rasti in sedanjost zaznave razvoja osebnosti. Jezik je torej časovna dimenzija intelekta. Jezikjeobčutenkotoblikaosvobajanjaduhaumaz inspirativnimi impulzinavdihovanja. V čustveni fazi vzgibanja domišljije podobo(nost) enačimo s procesom raziskovanja še neznanega, kar občutimo kot čudenje. Odkritje pa približamo z uvidom– principomprilagoditve učenja (očesa) pogledu/misli na stvar, t. j. prilagoditve znanosti umetnosti. To sproži proces pozornosti z osredotočanjem na stvar (besedo, pojem) oz. misel (idejo kot novo misel, pojav). To je postopek umerjanja pogleda (fokusiranje). Celoten postopek opisuje proces komunikacije – oblike povezovanjamisli in besed. Jezik odkriva pomen (simboliko) z vprašanjem (»Kaj je to?«) v kultiviranju/brušenju bisera pomena jezika z ustvarjanjem/iskanjem najboljše podobnosti (enačbe) oz. možne asociativne zveze (miselne zveze skladja, lepote). Domišljija z jezikom enači/spreminja pomen v jasnino razuma.