Celovit razvoj jezika otroka 09-22

zlega (kot prav in narobe, od tod pravljica – prav je – sredina) za samo-preobrazbo, t. j. ponovno akomodacijo najglobljih čustev z novim spoznanjem. Interakcija med »prav« in »narobe« vsakič znova združi/akomodira našo dvojno naravo, ki jo potrebujemo zaradi iskanja resnice (samo spoznanja oz. samo-zavedanja). Lutka v dialogih (junaka in antijunaka oz. protagonista in anta gonista) kaže na razcepitev ene osebnosti. Tako si v razvoju lažje pojasnjujemo, še pomembne je, umerimo/ukrojimo svoja dejanja.

I del: ZGODBA 28

Uvid 3

Razumevanje je proces razvoja intelekta s pomočjo zavedanja oz. zavesti. Razumevanje je raz ločevalnametoda učenja do uvida (spregleda, razjasnitve, odkritja). Razum (intelekt) je občuten kot izolirano umevanje/laboratorijsko ustvarjanje uma (umetniško ustvarjanje z izbiro besedja). Izbira besedja izbranega pojasnila je odkritje, ki mu pravimo kultiviranje razuma oz. privajanje za porod/pojasnitev miselne zveze, občutene kot spoznanje. Intelekt (razum) v zavestnem delu uma je nakopičeni jezik (razum je ekspresivna oblika izrazja za transformacijo misli v novo besedno ureditev, v novi besedni red, abstrakcijo pomena z mislijo kot predikatom). Spoznanje je zgodba, ki oblikuje (obliže) zavest oz. intelekt z natančnim posredovanjem misli (osmišljanjem/uslišanjem); ko um (nezavedno) sliši in poveže (usliši), t. j. uravnoteži (ekvilibrira) enoto v celoto (uredi jezik) s trajnostnim principom ohranjanja nasledstva (dediščine) zavesti (generacije). To je proces univerzalizacije – posplošitve enote v celoto, kar občutimo kot olajšanje/osvoboditev misli iz uma (izum). To se zgodi, ko se nezavedne misli sprostijo/spustijo vprostopot čustvovanja (čustvenegavzgibanja) vkaterokoli smer domišljanja (doumevanja), da je ponovno odprta pot za novo domišljanje (čustvovanje). Misel tako postane univerzalna koda oz. splošni simbol (znak s pomenom). Proces miselne univerzalizacije/posplošitve pomena je prehod besede v misel (osmišljanje). Ko je izrazje (jezik(zn)anje) – pojasnjevanje/razlaga novih besed (pojmov) izvajano z izločanjem misli. Beseda (pojem) dokazuje (s)misel, ta pa dokazuje umetniško dejanje, ki vključuje besedo (pojem). Med (s)mislom in pojmom je smiselna zveza, a ni enačbe/skladja: (s)misel je izkustveni pojav, ko je beseda (pojem) simbol (znak) pomena.