Celovit razvoj jezika otroka 09-22

O tem razmišlja tudi Bruner. Vsak teži, da v svojem času spozna, torej se zave (angl. conscious, con + scire – to know: science – znano-s), mu postane jasno. Razsvetlitev je temelj znanstvenega odkrivanja. Ko mu želimo pomagati, pogosto odgovori, da bo sam, saj samospoznanje kot konec samo-udejanjanja okrepi zavest (samozavedanje, angl. self-awareness ). Čustvena projekcija sama po sebi človeka ne zadovolji. Je pa nujna na poti ozaveščanja. Deluje kot porajanje (presnavljanje, inkubiranje) razlag vzročno-posledičnih naravnih zvez. Zato se človeku zdi socialno, znanstveno in tehnološko napredovanje osvobajajoče se od strahu neznanja. Občutenje varnosti ob dvomu veljavnosti nam predstavlja sredstvo za pojasnjevanje sveta (angl. Wor(l)d ). Sčasoma naša občutenja nadomestijo racionalne razlage. Za osvoboditev spoznanja se ob pomanjkanju znanja pri reševanju problema (dileme) zatečemo v intuicijo. Ob inovativnem izzivu pa k navdihu. Čim bolj se čutimo zanesljivi samemu sebi (občutek samozavesti), tem lažja je radovednost (namenski osebni učni cilj). Dokler otrok ni zanesljiv, ga podprejo starši, eksperti in lutka, ki vé in zmore vse. Zgodbe bivanja rešujejo uganke obstoja z osmišljanjem. Posledično, občutenjem večje zanesljivosti oz. varnosti. Intelekt 106 Iz »resničnih« zgodb o resničnem življenju 107 je mogoče črpati znanje. Pri tem je pomembna metoda intelektualnega razvoja osebnostne rasti. Razum otroka narašča z zbirko le delno povezanih vtisov (nekaj delov prav ozrtih realnosti), ko večino delov domišljija še obdeluje. Domišljija namreč zapolnjuje vrzeli v razumevanju. Izvira iz realnosti, odhaja v domišljijo in se vrača nazaj. Za namene tovrstne metodike potrebuje otrok tako učno okolje, ki bo domišljijo krepilo (ne slabilo ali celo čustveno zavračalo). Lutka/pravljica kot dušna družica pomaga porajati jasno podobo nastajajoče domišljije. Zgodba se začne realistično, ob problemu prehaja v intuitivni dar pra-spomina, ko se ob rešitvi spet vrača nazaj v razum. Temu pravimo proces pozunanjenja (po Bettelheim-u, 1990). Vrazreševanju dileme/problema, torej na razpotju, se človek razcepi na osebnostno dobrega in

I del: ZGODBA 27

106 Pomeni postajati, dosegati višjo stopnjo zaradi razvoja (SSKJ). 107 Resnične poezije (popolne skladnosti).