Celovit razvoj jezika otroka 09-22

Princip zgodnjega opismenjevanja 52

I del: ZGODBA 16

Učenje inpoučevanje seodvijata na »odru« 53 , vodprti obliki učnegaokolja 54 . Pedagoški lutkar oz. vzgojitelj semora navezati na celotno učečo se osebnost hkrati. Iz čustvenih štren se s pomočjo mišljenja in govora postopoma razpoznava smisel obstoja (zakaj je nekaj tako). Temu pravimo samo-opismenjevanje/kultiviranje. Na ta način človek vnaša metodični red 55 v svojo duševnost (ko prehaja iz kaosa v smiselni red). Lažje nam gre ob podpori lutke, kot zrcalu osebnosti, v dialogu s prav(lj)ico kot referenčno zgodbo ozaveščanja. Na bojazen 56 se odziva domišljija, ki uokviri potrebo. Domišljija odstre novo razsežnost, česar z golim razumom ne uspemo upodobiti. S podobo namreč osmišljamo sobivanje z drugimi. Domišljija nas zbliža z mislimi drugih oseb. Lutka nas z lahkoto popelje v domišljijo, ker je ne ovira bojazen pred nerazumevanjem. Popelje nas v globino uma; v svoja čustva brez posrednika razuma. Lutka/anima otroku 1. razkrije problem, ki izvira iz zastrte srčne narave nagnjenosti k hotenju 57 , da človek spozna, da po naravi ni vedno dober. Čeprav si zla ne želi in tudi teži k dobremu. Tako sam razkriva pošasti v sebi, ki z naklonjenostjo postajajo zanj vedno bolj krotke, njemu prijazne barve samozavédanja. Lutkanas vpravljični obliki literarno-didaktične zgodbe2. uči bojevanja 58 s seboj; samopremagovanja ovir oz. problemov za doživljanje zmagoslavja. Učeči se lažje preobrne 59 potrebo v izziv z lutkino podporo ljubeče naklonjenosti. Domišljija je namreč tista, ki nas krepi oz. zbližuje. Pozitivna, topla čustva lutke ojačajo izkušnjo, posledično zavedanje. Pedagoški lutka/r uči tako, da vzbudi zanimanje (čustveno vzgibanje), radost (cilj) in spodbudi izražanje (osvoboditev misli). Z lutkoosmišljamosobivanjezdrugimi. Lutkapredstavljazrcalonašihčustev. Razumakomodira čustvenohotenje: čustva razkrijejoproblemzamiselni spopad. Problemsepremaga, kopotrebo 53 Največja možna mera odprtega podpornega učnega okolja za samo-ustvarjanje in samo-izražanje. 54 Za uvid, zavedanje. 55 Red je proces osmišljanja. 56 Nezavedne stiske. 57 Agresivni sebičnosti, izvirajoče iz strahu in jeze. 58 Povezan z bojaznijo/strahom do reference premagati oviro in hkrati boj za zmago: boj kot bojazen in boj kot bojevanje za premagovanje/ premago = zmago (zmagoslavje na koncu). 59 Obrniti: obrv-vi, brv. 52 Umetnost intelektualnega razvoja. Metodologija intelekta.