Aškerčevi asi 2026

IZVEN ŠOLSKIH KLOPI

VOJSKO, NOVEMBER 2025 O odločitvi za vpis na gimnazijo sem malo dvomila, ampak sem spoznala, da je bila odločitev pravilna. Dobila sem kar nekaj dobrih prijateljev, z njimi sem se zelo zbližala na spoznavnem taboru. V sobi smo bile tri sošolke. Proti večeru, ko se je bližala noč, smo postale vznemirjene. Kar naenkrat so postale vse besede smešne, tudi če niso imele pomena. Nismo mogle ostati resne. Ko je nastopil čas za spanje, je postalo še »huje«: po sobi so začeli odmevati nenavadni zvoki, skozi stene smo slišale pogovore v drugih sobah. Tudi to je bil povod za smeh. Ti trenutki so utrdili prijateljstvo. Če mi je kdaj težko, pomislim na dekleta in se zavedam, da nisem sama, da imam osebe, na katere se lahko obrnem, ko mi je hudo. Zoja … Bil je november in na Vojskem je zapadel sneg. Takoj po kosilu se je začela zabava. Šli smo na sprehod, se kepali, smejali, lovili … Ker smo tako uživali, smo se s profesorji dogovorili, da lahko gremo zvečer še enkrat na sneg. Zbralo se nas je nekaj dijakov in smo se sankali. Hrib je bil strm in po njem smo drveli kot rakete. Najbolj smo se zabavali, ko smo sedeli drug za drugim, naredili vlakec in se spustili. Zaradi smeha in vpitja mi je zvečer zmanjkal glas. Bilo je nepozabno. Gala … Najbolj zabavno je bilo, ko smo se kepali. Hvaležna sem, da sem v razredu, v katerem sem lahko sproščena, lahko kažem pravo verzijo sebe in nisem obsojana. Tanja … Spoznavali smo se skozi igro. Najbolj me je nasmejala igra, pri kateri smo vsi stali na klopci in smo se morali v tišini, ne da bi stopili na tla, razporediti po vrstnem redu. Odlično smo opravili.

Dijaki 1c

51 50