Aškerčevi asi 2026

Nekoč in danes: kaj bi rekla sebi iz preteklosti Če bi se lahko srečala s svojo mlajšo različico, bi jo najprej dolgo opazovala. Videla bi jo, kako se trudi biti popolna pri vsaki stvari – od domačih nalog do odnosov s prijatelji, od tekmovanj v športu do drobnih vsakdanjih odločitev. Opazovala bi, kako si jemlje k srcu vsako napako in kako prevečkrat skuša ugajati ljudem okoli sebe, četudi včasih niti ne ve, kaj sama želi. Spomnila bi jo na trenutke, ko je bila razočarana ali žalostna zaradi svojih neuspehov, in ji povedala, da je povsem normalno, da ni vedno tako, kot si želi. Takrat bi se ji nasmehnila in si mislila, da bo vse, kar je zdaj težko, nekoč smiselno, četudi se ji zdi, da se svet okoli nje ruši. Povedala bi ji, naj se ne boji sprememb, četudi pridejo nenadoma in brez opozorila. Vsaka sprememba prinese nekaj novega, nekaj, kar bo sčasoma postalo pomembno. Svetovala bi, naj posluša svoje občutke in ne mnenje vseh okoli sebe, ker nihče ne živi njenega življenja in nihče ne čuti njenih strahov ali sanj. Padci niso dokaz šibkosti; pravi pogum je, da vstaneš in nadaljuješ, tudi ko bi najraje obupala. Prav tako bi ji svetovala, naj ne hiti odraščati, temveč naj si vzame čas za smeh, za prijatelje in za drobne trenutke, ki jih ne sme spregledati. Naj si dovoli biti otrok, tudi če želi biti odrasla. Vsak posamezni trenutek, ki se zdi nepomemben, ima svojo vrednost, in vsaka bolečina ali razočaranje bo nekoč razlog, da bo postala močnejša, odločnejša in sočutnejša. Ko danes pogledam nazaj, vidim, da sem zaradi svojih napak, dvomov in majhnih zmag postala to, kar sem. Ne popolna, ampak resnična. Če bi se srečala z mlajšo različico sebe, bi ji rekla: »Zaupaj si. Zmoreš več, kot si misliš.« Spomnila bi jo na trenutke, ko se je bala, da ne bo kos izzivom, in ji pokazala, da prav ti trenutki ustvarjajo pogum. Danes razumem, da ni treba, da je vse popolno, da ni treba slediti vsakemu pravilu in da je v redu čutiti strah ali dvom. Pomembno je, da ne obupaš, da se učiš iz vsakega trenutka in da verjameš vase, tudi kadar drugi dvomijo. Na koncu bi ji rekla, naj vedno sledi svojim občutkom, ostane iskrena do sebe in se ne boji napak, ker prav napake učijo, kako postati močnejši, sočutnejši in resničnejši. Ajda, 1c   haiku  haiku  haiku  haiku  

Freshmen block the halls, but we were like that, too. So they’re fine, I guess. Jure, 3a

From where the wind blows, the leaves flow and acorns roll, with nothing in their way. Leo, 2b

18 17