Aškerčevi asi 2026

Dogodek, ki mi je dal misliti Bilo je običajno jesensko jutro. Zbudil sem se, se pripravil za šolo in nekaj pojedel. Pozdravil sem mamo in očeta ter stopil skozi vhodna vrata. Nemudoma me je zadel mrzel vetrič. Zunaj se je slišalo šumenje listov in skozi meglico so se videli značilni jesenski odtenki oranžne barve. Odkorakal sem do bližnje avtobusne postaje in se vkrcal na avtobus. V naglici sem sestopil z avtobusa in se odpravil proti šoli, ko sem ob robu pločnika zagledal starejšega gospoda, ki je skušal pobrati nekaj kovancev, ki so mu padli iz žepa. Sprva sem le opazoval, če mu bo kdo priskočil na pomoč, a se to ni zgodilo. Sklonil sem se in pobral drobiž. Gospod se mi je nasmehnil, mi stisnil roko in rekel: »Hvala, mladi mož, polepšal si mi dan.« Pozdravil sem ga in nadaljeval svojo pot. Pripetljaj ni bil nič posebnega, a začel sem razmišljati. Zakaj se ni nihče ustavil in imel malce sočutja do gospoda? Ko pomislim, sem tudi sam sprva skoraj šel mimo njega. Prišel sem do šole in nadaljeval dan kot običajno. Ta dogodek mi je dal misliti, kako pomembno je ostati prijazen, sočuten in pozoren do drugih. Za vse je lažje, če si pomagamo, zato ne vidim razloga, da si ne bi. V svetu, v katerem se vsem nenehno mudi, pozabljamo na majhne geste. Pozabljamo, da že drobna pomoč in prijaznost lahko komu veliko pomeni. Zatopljeni smo v svoje težave in obveznosti, zato ne vidimo tistih okoli sebe. Dogodek me je naučil, da ni treba vložiti ogromno truda, da storimo dobro delo. Od takrat se trudim biti bolj pozoren do ljudi okoli sebe. Morda ne morem spremeniti sveta, lahko pa komu polepšam dan. Gregor, 1c   haiku  haiku  haiku  haiku   When they exploit you, you have to be confident and never give up. Karel, 4a Just look at the clouds, and stand in the yellow creek- you will get used to it. Jure, 3a When the stars are up and the moon begins to shine our mind is quiet. Brina, 2b

12 11