Aškerčevi asi 2022

Včasih so ljudje grdo gledali na drugačne od sebe. Tisti, ki so preveč izstopali iz druţbe, so bili velikokrat izločeni. Danes je med mladimi tega vedno manj. V zadnjem desetletju opaţamo velike razlike pri odprtosti do drugačnih. Sprejemamo ljudi drugih ras in se borimo za pravice istospolnih. Razvile so se tudi mnoge subkulture, v katerih se povezujejo ljudje z enakimi interesi. Mislim, da je drugačnost med mladimi posta la celo popularna. Ker smo odraščali s starejšimi, ki so v primerjavi z nami bolj zaprti, smo začeli povezovati drugačnost s samozavestjo. Ko vidimo človeka, ki izstopa iz druţbe, ne pomislimo, da je čuden, ampak opazimo, da ga ni sram izraziti svoje mnenj e, svoj karakter, in to spoštujemo. Lahek odgovor je, da je strpnosti med ljudmi vse manj. Slovenci se imamo za še kar strpne, a v resnici nismo. Tujce v naši drţavi hitro označimo s slabšalnimi vzdevki in imamo vse moţne predsodke. Nestrpni nismo samo do tujcev, ampak tudi drug do drugega, vztrajamo pri svojih mnenjih in se ne spuščamo o njih v intelektualne debate. Zavračamo mnenje drugih in vsiljujemo svoj pogled na svet. Vse to seveda ni prav, prav bi bilo, če bi se potrudili stopiti v pravo smer. P ri ljudeh pa ta korak v pravo smer lahko predolgo traja in brez zdruţenja celotne druţbe morda nikoli ne bo narejen. Naša druţba se ima za strpno, a je polna predsodkov, prav bi bilo, če bi to poskušali spremeniti. Anonymous, 3. b

Jernej Kovačič, 3. b

Maša Urbančič 1. a

110