Aškerčevi asi 2022

Razvoj sveta in moderne druţbe vodi v spremembe na vseh področjih. Spreminjajo se tehnologija, medicina, politična situacija, hkrati pa se neizogibno spreminjamo tudi ljudje. Spremembe hitro vodijo v nestrpnost, predvsem zato, ker se pogosto bojimo tega, česar n e poznamo ali razumemo. Ob novostih, spremembah se pogosto ujamemo v cikel razmišljanja, da je takoj, ko je nekaj drugače od nam znanega, le - to čudno, nenaravno. Nestrpnost pa lahko izvira ne le iz hitrih sprememb, ki jih doţivlja naša druţba, temveč tudi iz stereotipov in predsodkov, ki so v naših socialnih okoljih prisotni ţe stoletja in zato ţe popolnoma ukoreninjeni. Menim, da se nestrpnost da premagati oziroma da se je moţno naučiti strpnosti, spoštovanja in ljubezni do sočloveka. Da bi prišli do sprememb na sistemski, druţbeni ravni, bi morali začeti pri sebi. Dokler bomo samemu sebi dopuščali nestrpnost in obsojali ter se skrivali za skupino in upoštevali čredni nagon, ne bomo dosegli sprememb. Menim, da je na neki ravni vsak izmed nas nestrpen in da moramo za to prevzeti odgovornost in se aktivno truditi izboljšati svoje ravnanje in odnos do sebi drugačnih. Teja Furlan, 4. b Strpnost do drugačnih se je z leti zelo spremenila. Socialna omreţja so omogočila, da smo začeli razširjati boleče zgodbe ljudi, ki so trpeli in še trpijo zaradi nestrpnosti ali socialnih problemov. Časi se spreminjajo in mladi so večinoma strpnejši v primerjavi z nekaterimi starejšimi, ki se teţko privajajo na nove stvari zaradi bolečih spominov ali priučenih zgodovinskih podatkov. Pomembno je, da našim staršem in starim staršem, ki nimajo veliko stika s socialnimi omreţji, razloţimo pomembnost enakosti. Paziti mo ramo, da se zavedamo njihove zgodovine in njihovega stališča do drugih ras, ter jim znamo razloţiti, da teh časov ni več in da smo ljudje, ne glede na raso, religijo, teţo ali višino, vsi enaki. Teţave se pa ne pojavljajo le pri starejših. Nekateri mladi, ki se ne zavedajo boleče preteklosti ljudi, jih zmerjajo in se lahko s tako mentaliteto sprehajajo skozi ţivljenje, ne da bi jim kdo povedal, da lahko to, kar počnejo, nekoga spravi v hudo stisko. Na šoli bi se morala organizirat obvezna predavanja za učence in učitelje, na katerih bi pokazali brez olepševanja kruto realnost.

111