12 Z reakcijami v trajnostni svet kemije 2024

Slika 1

Kroženje ogljika

Kroženje ogljika, Wikipedija, 11. 11., https://sl.wikipedia.org/wiki/Kro%C5%BEenje_ogljika#/media/Slika:Carbon_cycle cute_diagram.svg

V atmosferi ogljik obstaja skoraj vedno kot ogljikov dioksid, v morju ali oceanu pa kroži v obliki raztopljenega ogljikovega dioksida (CO 2 ), bikarbonatnih (HCO 3 ) in karbonatnih ionov (CO 2 3 ). Atmosferski ogljik sprejemajo rastline med procesom fotosinteze, pri procesu dihanja pa ga živali in rastline vračajo nazaj v atmosfero. Običajna deževnica je rahlo kisla s pH- območjem 5,3– 6,0, ker ogljikov dioksid in voda, prisotna v zraku, reagirata skupaj in tvorita ogljikovo kislino, ki je šibka kislina. Deževne kapljice na poti k zemlji raztapljajo ogljikov dioksid, ki reagira z vodo in pri tem nastaja šibka ogljikova ki slina, ki reagira z apnencem. Tako preide apnenec v raztopino kalcijevega hidrogenkarbonata. Ko raven pH deževnice pade pod to mejo, postane kisli dež. Zlahka ga opredelimo kot dež, meglo, žled ali sneg, ki je v zraku zaradi kisikovega fosilnega goriva in industrijskega zgorevanja. Odtok kislega dežja iz povodja v reke in jezera je prav tako zmanjšal biotsko raznovrstnost, saj so reke in jezera bolj kisle. Na površini oceanov proti polom postane morska voda hladnejša, tako tvori več ogljikove kisline, CO 2 postane bolj topen v vodi. Ko sprejme CO 2 , voda postane težja in zaradi tega začne spodrivati lažjo vodo pod njo in tako vodi ogljik do morskega dna. Ta pojav imenujemo topnostna črpalka.

119