11 Z reakcijami v mavrični svet kemije

Škrob je ogljikov hidrat, rastlinski rezervni polisaharid. Večina višjih rastlin ga proizvaja in uporablja kot obliko shranjevanja energije znotraj celic, v obliki škrobnih zrn. Škrob je polimer – glikozidna vez povezuje monomerne glukozne enote, ki gradijo amilozo in amilopektin, dve različni molekuli škroba (slika 2). Amilopektina je v škrobnem zrnu od 70 do 90 %, amilo ze pa od 10 do 30 %. Amiloza ni razvejana in je v vodi topna, medtem ko je amilopektin razvejan na vsakih 12 – 30 glukoznih ostankov in v vodi netopen. Največ komercialno dostopnega škroba je pridobljenega iz koruze (79 %), krompirja (9 %), pšenice (7 %), riža in ječmena. Te rastline vsebujejo velike količine škroba, navadno od 60 do 90 % suhe mase (Šprajcar, 2012) .

Slika 2

Struktura amilopektina in amiloze

(Royal Society of Chemistry, b.d.)

Škrob lahko destrukturiramo z energijo in s toploto in tako popolnoma razbijemo kristalno strukturo. Šele destrukturirani škrob se obnaša kot termoplast. Termoplasti so linearni in/ali malo razvejani polimeri, sposobni (večkratnega) zmehčanja in preoblikovanja pri povišani temperaturi (Šprajcar, 2012) .

30